Križanje
Da avtomobilska moda že nekaj časa zapoveduje takšne in drugačne križance in športno uporabna vozila, čivkajo že vrabčki na strehi. Tovrstne polterenske interpretacije čedalje bolj izpodrivajo klasične avtomobilske modele, kar se še najbolj kaže v razredu nekdaj izjemno popularnih enoprostorcev (Peugeot 3008 in 5008, Renault Espace, Opel Crossland X).
Resda omenjena transformacija prinese drznejšo in precej mikavnejšo zunanjo obliko, saj – roko na srce – enoprostorci nikdar niso ravno veljali za pojem erotičnosti v avtomobilskem svetu, a žal tudi precej manj uporabnega in prilagodljivega notranjega prostora. Za lepoto je pač potrebno potrpeti!
Vendar pa ste lahko povsem brez skrbi, saj tradicionalni enoprostorci niti slučajno še ne bodo izumrli. Nenazadnje tudi zato, ker novodobni križanci večinoma predstavljajo (še vedno) precejšen kompromis in ne zmorejo povsem v celoti nadomestiti uporabnosti družinskih kombijev. Le to so spoznali tudi pri Oplu ter že najavili, da prihodnje generacije enoprostorske Zafire, ki naj bi jo predstavili prihodnje leto, ne bodo »križali«, kot so to nameravali še pred kratkim.
Pozabljeni atributi
Pa saj Zafira, ki je v lanskem letu doživela rahlo kozmetično osvežitev, niti ne potrebuje drastične oblikovne preobrazbe! Oplov »babywagen« namreč kljub temu, da ga v tej obliki gledamo na cestah že šest let, še vedno velja za enega najbolj prijetno in skladno oblikovanih predstavnikov segmenta. Še posebej po prenovi. Poleg Fordovega S-Maxa predstavlja enega redkih družinskih sedemsedežnikov, ki ni SUV, v katerem se družinski oče, ki se je še včeraj naokrog preganjal z vročo kombilimuzino, ne počuti povsem kastriranega. Preverjeno!
Okej, primarna naloga enoprostorskih vozil ravno ni, da bi nas vzburjali s svojimi zunanjimi linijami, temveč v čim bolj uporabni zasnovi notranjega prostora. A kaj, ko v teh časih vse prevečkrat pozabimo na tovrstne (racionalne) atribute, ko kupujemo novo družinsko vozilo.
Tako se lahko tudi Oplova Zafira pohvali z že poznanimi enoprostorskimi rešitvami, kar bodo še posebej cenile športno aktivne družine z majhnimi otroki. Pa najsi gre za izjemno prilagodljiv notranji ambient s sedmimi sedeži (serijsko pri paketu opreme Innovation), precej dobrodušno odmerjen prtljažni prostor (710 l ob postavljenih petih sedežih), »kraljevsko« počutje v drugi vrsti ali pa za kar 31 odlagalnih mest v kabini. Pri slednjih je moč sicer opaziti določene nedoslednosti, ko imaš pri odpiranju predalov občutek, da ti bo kakšen plastičen del ostal v roki.
Lanskoletna kozmetična prenova je hkrati poskrbela za zmanjšanje gumbov info-zabavnega sistema, pri katerem nimaš več asociacij na Slakovo diatonično harmoniko. Pohvalno! A kaj, ko se novi zaslon na dotik ne more ravno pohvaliti niti z odzivnostjo niti z dolgotrajnostjo. Že po nekaj dneh uporabe je namreč povsem odpovedal, upravljanje pa je bilo mogoče zgolj še z gumbi. S tem je povsem nehote sprožil precej resen razmislek o tovrstnih novodobnih sistemih z »božajočimi« zasloni (npr. Peugeot 308, ipd.).
Kritike je deležna tudi navigacijska naprava, ki (še) ne pozna slovenskega jezika, pri čemer glasovno vodenje zamenjuje precej nadležen pisk. Tovrstno težavo odpravi šele sprememba privzetega jezika celotnega sistema v enega večjih svetovnih jezikov (npr. angleščino), kar pripomore, da piskanje zamenja glasovno vodenje v istem jeziku.
A se Zafira brž oddolži z izjemno učinkovito svetilnostjo (serijskih) adaptivnih LED žarometov, ki se prilagajajo različnim voznim situacijam ter eno prepričljivejših zadenjskih kamer, ki je prikazovala hvalevredno čisto sliko tudi med močnejšim dežnim nalivom.
Mobilna hiška
Informacije o tem, da je avtomobil med dinamičnim preganjanjem malce bolj podvržen podkrmarjenju ter da volanski mehanizem pri hitrih spremembah smeri ponuja premalo povratnih informacij, so lastniku Zafire verjetno toliko važne kot poročilo z nedeljske tekme med drugoligašema NK Zarica Kranj in NK Roltek Dob. Ne, povprečnemu vozniku enoprostorskega vozila je pomembno zgolj to, da bo svojo družino lahko prepeljal kolikor toliko nestresno in udobno, v čemer pa Zafira tako ali tako blesti. Požiranje jam je namreč kljub 18-palčni obutvi dovolj vzorno, nagibanje karoserije pa dovolj nezaznavno, da zadnji potniki ne bodo potrebovali CareBag vpojnih vrečk za bruhanje.
Vozniku bo hkrati povsem sekundarnega pomena tudi podatek, da je pri verziji, v kateri se vrti 134-»konjski« 1,6-litrski turbodizel, malce bolj opazna turbo luknja pri nižjih vrtljajih ter da bi lahko bil šeststopenjski ročni menjalnik za odtenek natančnejši pri hitrejšem pretikanju. Zanj je verjetno še najbolj pomembno, če je avtomobil zadovoljivo živahen tudi ob polni obtežitvi ter obenem ne požlampa preveč črnega zlata. Oziroma vse tisto, s čimer se omenjena, zvočno precej decentna Zafirina motorizacija lahko pohvali, zaradi česar velja za eno najbolj racionalnih opcij v ponudbi.
Neogrožen
Če smo v zadnjih časih že mislili, da je obstoj enoprostorcev precej ogrožen, pa nas posamezni primerki tega segmenta vedno znova opominjajo, da temu le ni tako. Dokaz temu je tudi Oplova Zafira, ki kljub temu, da je na trgu že (avtomobilistično dokaj dolgih) šest let, še vedno predstavlja enega najbolj prepričljivih predstavnikov uporabnih družinskih vozil. Le z naslovom racionalnosti se žal ne more več kititi – še posebej ob ceni tokratnega testnega primerka – a k sreči obstajajo vselej prisotni tradicionalni Oplovi popusti.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen