Zadnjič sem se pogovarjal z najmlajšo hčerjo. Vprašala me je, zakaj je na svetu toliko različnih avtov. Pojasnjevati sem začel na dolgo in široko, poskušal z logiko in tehtnimi argumenti. In bolj, ko sem razlagal, bolj zmeden je bil njen pogled. Zato sem nehal s pojasnili in ubral bližnjico z naslednjo razlago: na svetu je veliko avtov zato, ker je na njem tudi zelo veliko ljudi. Vsak ima svoje želje, proizvajalci pa se trudijo izdelati avto za vsako željo. Hčeri se je po tem odgovoru pogled nenadoma zbistril in tema najinega pogovora je skrenila v popolnoma drugo smer. Ta močno skrajšani odgovor je seveda zelo posplošena razlaga dejanske situacije, a če samo malo bolje pomislite, morda niti nismo tako zelo daleč od resnice.
Vrhunec pestrosti
V iskanju prodajnega potenciala se tako avtomobilski proizvajalci trudijo na vse pretege najti nove in nove luknje ter špranje znotraj obstoječih avtomobilskih razredov in podrazredov. To počnejo z modeli, ki so pravzaprav izpeljanke ali različice bolj ali manj tehnično enakih obstoječih avtomobilov. Samo po sebi je to dobro, saj se s tem na tržišču vzpostavlja raznolikost ponudbe in vzdržuje zdrava konkurenca. Čisto vse zamisli seveda niso zadetek v polno. Nekatere med njimi trg dobro sprejme, zopet druge se izkažejo za »brco v temo« in v roku generacije ali največ dveh izginejo iz prodajnih salonov. Ocenjujem, da živimo v času, ko je ponudba na trgu na vrhuncu pestrosti, zato ugibam, da bo šlo od trenutnega stanja ponudbe lahko samo še navzdol. Zaradi govoric, deloma pa tudi uradnih napovedi proizvajalcev, da določenih modelov po izteku aktualnega življenjskega cikla ne bodo nadomeščeni z nasledniki, moje ocene dobivajo svojo osnovo tudi v resničnosti.
Ne bo dolgo trajalo
No, Volkswagnovemu T-Rocu se vsekakor ni treba bati prihodnosti, saj so Nemci že napovedali širitev njegove ponudbe z najboljšo motorizacijo R in celo s kabrioletom. Nemci so T-Roc sicer res razmeroma pozno spravili na trg, a ga je ta vseeno zelo dobro sprejel. Njegova prodaja tudi (še) ne dosega Golfove ravni, a ob tako velikem prebegu kupcev iz vseh možnih avtomobilskih razredov med križance in športne terence, kot ga beležimo v zadnjih letih, ne bi smelo prav dolgo trajati, da ga bo dohitel ali morda celo prehitel. In kaj pravzaprav je tisto, kar ga dela tako priljubljenega med kupci?
Vse po malem
Nekaj se zelo verjetno skriva v kombinaciji njegovih razmeroma kompaktnih mer zunaj in prostorne kabine znotraj. Ta se sicer res ne more kosati s prostornostjo kakšne Škode Octavie ali Superba, vsekakor pa z litri in centimetri prekaša tehnično sorodnega Golfa. Koncept prilagodljivosti z zložljivim in po tretjinah deljivim naslonom sedežne klopi je obema skupen, a dodatni centimetri v višino T-Rocu vseeno dajejo prednost pred Golfom. Zanjo se ima v mojih očeh največ zahvaliti pokončnejšemu sedenju, ki klesti potrebo po vzdolžnih centimetrih v kabini ter dodaja litre v zadku.
Dober partner
Identična obema je seveda tudi podkožna tehnika, saj sta oba postavljena na sila prilagodljivo platformo MQB. V nosu prečno vgrajen pogonski motor, pogon speljan prvenstveno do prednjih koles, proti doplačilu pa lahko tudi do zadnjih. Menjalniki so šeststopenjski ročni ali pa sedemstopenjski DSG. S slednjim je bil opremljen tudi testni primerek in kot že tolikokrat doslej se je izkazal za dobrega partnerja na cesti, čeprav bi sam z lahkoto preživel tudi s Volkswagnovo ročno opcijo menjalnika.
Brez skrbi
Bolj od tal odmaknjen trebuh nekaj višje nasajenega T-Roca je jasno pripravnejši za potepanje po manj urejenih terenih kot Golfov. Res pa je, da s samo sprednjim pogonom, kot je služil tudi testiranemu modelu, vseeno ne gre pretiravati z oddaljevanjem od urejenih cestišč in kolovozov. T-Rocovo podvozje zaznamuje v mojih očeh za Volkswagne značilno dobra uravnoteženost med udobjem v vožnji in dinamiko. Že res, da je ta, spet zaradi nekaj višje gradnje T-Roca, nastavljeno bolj čvrsto kot pri Golfu, a je premik v področje togosti vseeno dovolj majhen, da se izkaže kot dovolj udoben sopotnik tudi za daljše poti.
Prijetno energičen, a nikoli razburljiv
Motorček v T-Rocu je bil tokrat dvolitrski TDI z nazivnimi 110 kilovati (ali bolj domačimi 150 konjskimi močmi) ter 340 Nm navora. Ta, v kombinaciji z že omenjenim menjalnikom DSG, model T-Roc prijetno motorizira, čeprav o kakšnih pretresljivo športnih voznih zmogljivosti ne morem pisati. Sam ga umeščam v kategorijo prijetno energičnih, a nikoli razburljivih pogonskih sklopov. Čeprav je s stališča kultiviranosti in učinkovitosti 2.0 TDI štirivaljnik vsekakor med boljšimi na tržišču, bi sam v T-Rocu vseeno raje poslušal bencinsko 1,5-litrsko alternativo. Že večkrat sem rekel in ponavljam: naj bo dizel še tako kultiviran in tih, preprosto ni dizla, ki bi po tej plati lahko prekašal bencinarja. Jasno je treba v zameno za višjo stopnjo kultiviranosti bencinarja vzeti v zakup nekaj višjo porabo goriva, a sem sam to vsekakor pripravljen narediti. Kaj pa vi?
Občutek manjvrednosti
Primerjava T-Roca z Golfom razkrije eno področje, kjer prvi drugemu preprosto ne more parirati – vgrajeni materiali v kabini. Razmišljanje o tem, kolikokrat človek v dejanskem življenju med uporabo avta zares otipava ali gladi armaturo, je absolutno na mestu. Osebno menim, da je dovolj enkrat samkrat, da se človek počuti opeharjenega. To se namreč zagotovo zgodi takrat, ko avto čisto prvič pripelje domov in od zunaj in znotraj z navdušenjem pretipa. In najkasneje takrat, kar je glede na širjenje informacij danes komaj še verjeti, bo ponosni lastnik novega T-Roca ugotovil, da ga obdaja cenejša trda plastika, kot jo premore (njegov stari) Golf ali morda celo manjši Polo. Od tega spoznanja naprej se bo ta ponosni lastnik počutil malo opeharjenega, saj bo morda celo pomislil, da ga proizvajalec ceni manj kot lastnike Golfov. In prav zato zaznavna kakovost materialov, tudi če je jih ne božamo vsak dan, pod črto šteje – vse dokler so na tržišču avtomobili, ki imajo boljše.
Eden redkih
Zaznavna kakovost vgrajenih materialov v T-Rocu vsekakor eden od elementov, ki me motijo, a še zdaleč ni glavni. Že dolgo razpravljam o smislu in ekonomičnosti višje grajenih križancev in športnih terencev. Že res, da tovrstna gradnja pri številnih uporabnikih očitno vzbuja cenjen občutek pomembnosti na račun sedenja na nekoliko privzdignjenem sedežu, boljši pregled nad okolico avta pa je samo dodaten plus. Tu je tudi že opisana prednost dodatnih litrov in centimetrov v kabini glede na primerljivo velike kombilimuzinske modele.
A meni litri in centimetri pomenijo neprimerno manj, kot mi pomeni občutek povezanosti z avtom in občutek domačnosti v njem. Zadevo je težko opisati z besedami, najbližje ji zares pride pojasnilo, da gre za nagonski občutek. Opažam pa, da sem med vse bolj redkimi uporabniki, ki se upirajo trendu prehoda med križance. Vsem, ki so že prešli na drugo stran, pa sporočam, da je T-Roc, objektivno gledano, zares sila kompetenten in dovršen izdelek.
Besedilo in fotografija: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
29 komentarjev za "O dejstvih in občutkih"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Za ta denar kupim passata.
Za ta denar, jaz tudi, ampak ne Passata. 😉
Dobri in kvalitetni izdelki se vedno dobro prodajajo, ne glede na ceno!
Sam tale pa zmaga ……… za crknit.
Model trola
Samo denar pa v SLO ni problem! Danes spet bil v NG in sem teh T-ROC srečal vsaj 8! Verjetno bolj 1.0 kot 1.5 ali 2.0 TDi ampak so na cestah in se prodajajo! Polo, novi pa ta teden 2!
in kaj je s tem narobe?
Nič se pa vidi kok je folk ovca pri nakupih VW … Samo, da je VW!
Predvsem se vidijo frustracije nekaterih, ki skozi žaljenje ostalih, opravičujete svojo nesposobnost glede nakupa novega vozila…
A smo užaljeni ali malce BOLI? Take polizdelke kupuje samo ex YU raja, ker ima izkušjnje še z Z101 Skala 55 in 128GX.
Sam še 2 komentarja tu spodaj, da le prilezemo do 30!
Bognedaj izbrati kaj drugega kot VW!
Preden pametuješ še enkrat dobro preberi kaj sploh piše! Žaliti ljudi z ovcami zaradi njihove odločitve za kaj porabijo SVOJ denar je pač idiotsko…pa četudi kupijo VW, ki gre očitno tebi tako zelo v nos!
“, razen trdote armature, enaki, vem, ker je tudi Polo doma.” in to vsi stokajo amapak, ker je le VW mora bit na park placu! Če bi Škoda bila taka se noben nebi sekiral. Ali pa DACIA?!
Glej Ivan, niso vsi kateri imamo VW njihovi fani. Tast in jaz sva fani italijanov, ampak nisva našla nič pametnega za ta denar, pa ne bomo zdaj smetili teme zakaj ne. Vsak ima svoje razloge.
Saj imaš FIAT 500X? Meni je lep samo sedeži so smotani!
Sem napisal, da ne bomo zdaj smetili s tem, saj si si tudi sam dal odgovor zakaj ti ne bi imel 500X.
Khm, sedeži so pritrjeni z vijaki in se jih lahko zamenja z magari po meri narejenimi, če je samo to problem…
za ta denar dobim že avto , ne pa tole
Bolj originalnega kajmentarja si ne bi mogel izmislit.
xxl, ne vem, zakaj tako srdito braniš zgornji avtomobil. Imaš delnice VOW3? Nekaterim ni všeč, drugi pravijo “take my money”, tretjim je že skoraj joke. So what.
Ne vem,kje si ti dobil vtis, da jaz srditio branim ta avto? Po postu spodaj? Če ga kdo kritizira, sam prvi jaz, kar je za pohvalit pa tudi povem, še posebej , ko eni pišete napamet.
Peter, ne želi si 1,5 tsi, ker jih, po mojem mnenju, uspešno skriva. Pri speljevanju pa cuka, poraba je pa zmerna.Materiali v Polotu so, razen trdote armature, enaki, vem, ker je tudi Polo doma. Moj je zelo podoben temu testnemu od zunaj in znotraj (praktično enak razen felg in barve), pa me je prišel 22 000€. Meni oblika, oprema in velikost odgovarjata, komu ne, pa izbere kaj drugega. Simple is that.