Spredaj so popravki omejeni na novo grafiko izključno samo še v LED tehniki izvedenih žarometov. Miniaturnih popravkov motorne maske sam nisem prepoznal, sem pa zaznal mini popravke na odbijaču in pokrovu motorja. Na slednjem, po vzoru večjega GLE, po novem izstopata dodatni vzdolžni gubi. Grafika zadnjih luči je približana tistim v lučeh razreda A in manjših bratov GLA ter GLB. Minimalni popravki so vidni tudi na zadnjem odbijaču, na ceniku pa je najti še nekaj novih modelov platišč. V kabini so razlike na prvi pogled še skromnejše, a verjamem, da so povzročile razvojnim inženirjem kar dosti dela. Osveženi GLC se namreč ponaša z najnovejšo različico večopravilnega sistema MBUX, enako kot jo imata mali razred A, CLA, GLA, GLB ter nenazadnje tudi že omenjeni večji brat GLE. Sistem MBUX je v testnem primerku prinesel s sabo večji 10,25-palčni in seveda na dotik občutljiv zaslon vrh armaturne plošče, med sedežema pa se je prejšnja rešitev s kombinacijo vrtljivo-potisnega gumba in vnosne drsne ploščice umaknila izvedbi izključno drsne ploščice.
Ne bodo se jim odpovedali
In s tem sem prišel do prvega omembe vrednega elementa osveženega GLC-ja. Kot ugotavljamo že nekaj let, je dotična občutljivost zaslonov rdeča nit sodobnih večopravilnih avtomobilskih sistemov. Čeprav ta pri uporabnikih ne naleti vedno na pozitivne odzive, je zdaj že jasno, da se jim oblikovalci ne bodo odpovedali. Glavni razlog za to gre pripisati dvema ozadjema. Prvi je finančne narave, saj so z napredkom tehnike zasloni postali že tako cenovno dostopni, da je za proizvajalce lažje in predvsem cenejše vgraditi v sto in en bolj ali manj različen model avta eden ali dva tipa sredinskega zaslona, namesto vsakemu modelu lastne rešitve tipk, stikal in manjšega zaslona. Dodatno omogočajo računalniški zasloni tudi praktično neomejeno število možnosti realizacij idej oblikovalcev. Slednjim namreč relativno enostaven programsko prilagodljiv izgled grafičnega vmesnika dopušča na videz drugačno podobo večopravilnega sistema. Dodatno jim zasloni in prepredenost avtomobilskih sistemov dopuščajo tudi opustitev množice namenskih in strogo speciliziranih stikal ter gumbov, saj je poveljevanje tem omogočeno s podmeniji na zaslonu.
Manjše zlo
Že večkrat sem odkrito priznal, da se umeščam med uporabnike, ki jim je bližje upravljanje s sredinsko nameščenim fizičnim vrtljivo-potisnim gumbom kot »škrabljanje« s prsti po zaslonu ali drugih vrstah dotično-občutljivih vnosnih sredstev. Mercedesov sistem MBUX dopušča oba načina poveljevanja. No, pravzaprav dopušča tri načine ukazovanja, pri čemer je tretji glasovni, a mi slednji še najmanj ustreza.Kljub uvodnemu vztrajanju pri vnosih na sredinsko nameščeni ploščici sem po približno treh dneh uporabe obupal in preostanek vožnje z GLC-jem večino ukazov sistemu MBUX izvajal neposredno na glavnem zaslonu. Spomnim se, da v predhodniku tudi z vrtljivo potisnim gumbom nisem bil povsem zadovoljen, a opažam, da se je nezadovoljstvo tam nanašalo predvsem na urejenost menijev. Me je pa tokratna izkušnja spomnila na še en sistem s sredinsko nameščeno drsno ploščico. Namreč na Lexusov sistem v nedavno tega preizkušenem modelu UX. A je med nemško in japonsko izvedbo uporabniškega vmesnika z vnosno ploščico bistvena razlika. Medtem ko sta v Lexusu voznik in sovoznik »obsojena« na vnose ukazov izključno preko ploščice med sedežema, predstavlja v Mercedesu manjše zlo ravno dotična občutljivost glavnega zaslona.
Res znajo
V kabini sem doživel tudi neke vrste déjà vu. Prostoren in prijetno oblikovan kokpit s kakovostnimi materiali in končno obdelavo na visoki ravni je vlekel vzporednice z večjim GLE-jem in tudi GLC Coupejem izpred nekaj let. Še vedno ne vem, kako jim to uspe, a so Mercedesovi inženirji in oblikovalci ponovno dokazali, da res znajo vzpostaviti razliko med dražjim in cenejšim modelom. Ne razumite me narobe, GLC sam po sebi deluje žlahtno, prestižno, lahko rečem tudi visokocenovno, a je občutek v GLE-ju na vseh treh področjih postavljen še za stopničko višje. Težko je razumeti in še težje kvantificirati ter s prstom pokazati na tisto stvar ali tiste stvari, ki naredijo to razliko, a mora biti tam, saj je na neki podzavestni ravni zaznavno človeškim čutilom.
Dober partner
Poleg doslej opisanih številnih manjših in ene večje spremembe, je osvežitev GLC-ju prinesla še eno omembe vredno novost. Ta je vgrajena spredaj pod motornim pokrovom, govorim pa seveda o aktualni generaciji dvolitrskega turbodizla, ki je tudi iz GLC-ja izpodrinil stari 2,2-litrski dizel. Novinec je v GLC-ju, kot v mnogih drugih Mercedes-Benzih, na voljo v izpeljankah 200 d, 220 d in 300 d. Na moje zadovoljstvo sta v testnem primerku štirivaljniku pomagali dihati dve turbopuhali, kar pomeni, da ga je gnala najmočnejša izpeljanka 300 d.
Glede na preizkušeno ugibam, da je motorizacija 200 d kar premalo ambiciozna za avtomobil, kot je GLC. In če bi znal biti 220 d neke vrste, če mu lahko tako rečem, ekonomski optimum, pa se zdi 180 kilovatov oziroma 245 konjskih moči in 500 Nm navora izpeljanke 300 d optimum v vseh pogledih. Da ta zaloga moči in navora skoraj 1,9 tone težak SUV dostojno mobilizira, je pričakovano, saj je enak agregat presenetljivo dobro gnal že dobrih 200 kilogramov težji Mercedes-Benza GLE 300 d 4Matic. Skupen obema je tudi devetstopenjski avtomatik klasične zasnove 9G-tronic. Kot že tolikorat doslej, se je tudi tokrat izkazal za zelo dobrega partnerja in dopolnilo pogonskemu agregatu. Podobno kot v vseh preizkušenih Mercedesih, je namreč tudi v GLC-ju prepričal z občutkom izbrane vedno ravno pravšnje prestave, fenomenalno širokim razponom prestavnih razmerij in izvrstnim zanašanjem na motorni navor ter seveda pregovorno udobnim menjavanjem. Kar se slednjega tiče, je bistveno, da voznik ostane zvest načinu Comfort, saj Sport, še bolj pa Sport+ v »športnem duhu« pospešita menjave prestav in s tem po dodajata za moj okus povsem nepotrebne sunke skozi pogonski sklop.
ABC
Hvale in doplačila vredno je v mojih očeh še vedno tudi prilagodljivo in po višini nastavljivo podvozje Air Body Control ali na kratko ABC. Kot menjalnik, tudi vzmetenje v nastavitvi Comfort prepriča z izvrstnim udobjem, saj je glajenje neravnin v cestni podlagi učinkovito tudi v kombinaciji z doplačljivo 20-palčno obutvijo. Poleg v vseh pogledih zelo udobnega in umirjenemu značaju GLC-ja na kožo pisanega načina Comfort lahko voznik izbere še med štirimi dodatnimi značaji avta: Eco, Sport, Sport+ in Individual.
Medtem ko zaradi možnosti prilagoditve nastavitev posameznih elementov avta nekaj smisla še vidim v načinu Individual, pa so preostali trije, vsaj v mojih očeh, v avtu kot je GLC zelo vprašljivi. Že mogoče, da je Mercedes-Benz koga prepričal, da pretvori Eco izvedenko GLC 300 d v posebej varčen avto, a verjemite, da ima pri varčevanju z gorivom bistveno večji vpliv način uporabe in stil vožnje, kot pa z bolj zategnjenimi uzdami nastavljen način delovanja sistemov. Morda se najdejo tudi posamezniki, ki verjamejo, da izbira Sport ali Sport+ pretvori takšen kolos v zabaven športni bolid, a temu ni tako. Četudi je dobrih 200 kg lažji od GLE, je za kaj takšnega še vedno preprosto previsoko grajen, pretežak in posledično, navkljub 245 »konjem« in 500 Nm, nekoliko podhranjen.
Pohvale vredna sta še GLC-jeva izredna stabilnost in visoko postavljena meja zdrsa koles, čeravno je res, da postreže z obema tako v obeh športnih nastavitvah kot tudi v udobni. Dodatno, vsaj v mojih očeh, stabilnost in visoko postavljena meja zdrsa koles sami po sebi ne vzbujata užitka v vožnji, zato si sam v GLC-ju 300 d 4Matic tudi nisem nikoli zaželel zapoditi se med kot presta zvite ovinke. Naj se nas Nemci trudijo še tako prepričati v to, cestno terenski Mercedes-Benzi preprosto niso namenjeni divjanju skozi ovinke.
Jaz ne bi
Glede na preizkušeno z lahkoto razumem, zakaj je GLC eden najbolje prodajanih modelov s trikrako zvezdo na nosu. Ravno prav velik zunaj in prostoren ter uporabno prilagodljiv znotraj. V različici 300 d 4Matic je tudi suvereno motoriziran, založenost s kopico doplačljivih dodatkov pa poskrbi še za dva značilna elementa Mercedesov. Prvi je občutek žlahtnosti in prestiža, drugi pa v višave potisnjena cena maloprodajnega modela. Medtem ko je slednje dobro poznano dejstvo o Mercedes-Benzih praktično vsem, ki so kadarkoli v življenju uspeli videti na cesti motoriziran voz na štirih kolesih, pa bodo znali ločiti osveženi GLC od neosveženega še vedno samo redki izbranci.
Iz prav tega razloga bi lastnikom modela pred prenovo težko predlagal menjavo njihovega avtomobila za osveženega. In ne, tudi motor 300 d ni dovolj pomemben razlog za menjavo. Dizelsko regljanje predhodnika je namreč v GLC-ju dobro zadušeno, na cesti pa se tistih nekaj konj več tudi ne občuti tako zelo. Razlog za to pripisujem nazivnim 500 Nm navora, ki jih je premogel že tudi 2,2-litrski dvoturbinski predhodnik.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Samo poznavalci"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Za 90k bi definitivno želel kaj bolj žlahtnega v nosu, kot 2.0 dizelsko ropotuljico.
4-valjni dizel za 91 čukov? ja lepo te prosim no. Glava nam ni ustvarjena po naključju z možgani! Ne gre se za moč, pospeške. Ne vem, če nimaš šestvaljnika enostavno ni razlage. V glavnem tole ne paše.
Igrača za bogate. Velikokrat sem že napisal, da so testi takih avtomobilov v slovenskem okolju sami sebi (in novinarjem, da imajo kaj pisati) namen.
Se ne strinjam in argumentiram s statistiko prvič registriranih vozil v RS v letu 2019 http://www.ads-slo.org/statistika-prvic-registriranih-vozil Lani je bilo prvič registriranih 228 Mercedesov GLC, od tega samo 1 AMG, 11 hibridov in 216 standardnih. In da niso bile prvič registrirane samo igrače za novinarje, da imajo kaj pisati o njih, se je registriralo v RS lani prvič samo 88 Talismanov Grandtour in 78 Talismanov (klasičnih). ˇ
@novinarji, kar pišite še o takih avtomobilih, tudi sami veste, da je premijski razred po prodaji že prehitel marsikaterega iz nepremijskega segmenta.
Saj je dober voz, samo skoraj 100k€ za 2.0 dizla… To je pa mal tumač :/
Ali bi ga za 70k vzel? Takega, ki je tu testiran.
Tukaj ni ciljne publike za tak avto… kaksen pskoda si ga mogoče lahko privošči… 🙂
Jaz tudi 40k€ ne dam za te gare. SUV-i so najbolj brezvezni avtomobili in ga ne kupim pa tudi, če bi bil brez hrbtenice
UPAJ, de ne boš nikoli imel težav.
Če pa bodo težave bom pa kombi kupil ala kangoo kot ga imam že zdaj za 2 avto (potem bo 1) in še 3x več prostora je kot v teh garah.