Elektrifikacija slovenskega gospodarskega vozila leta 2014
Zadnja generacija največjega Fordovega dostavnika, ki ima svoje korenine v modelu FK 1000/1250 (kasneje Taunus Transit) iz leta 1953, je že stara znanka angleške policije, nemške dostavne službe DHL in romunske vojske. Nenazadnje se lahko Fordova prodajna uspešnica pohvali tudi s titulo slovenskega gospodarskega vozilaleta, pridobljeno sicer že pred daljnimi devetimi leti, leta 2020 pa je doživela večjo medgeneracijsko prenovo.
Ford Transit, pri katerem je menda na voljo več kot 400 različnih izvedb, je v lanskem letu doživel tudi prvi »elektrošok«, saj se je pojavil z električnim pogonom pod motornim pokrovom. Za agregat je poskrbelo podjetje Borg Warner, pri čemer je na voljo v dveh različno močnih verzijah (184 in 269 KM), motor pa poganja zadnji kolesni par.
Tekočinsko hlajena baterija proizvajalca LG Chem, ki je sestavljena iz 10 modulov, ima neto kapaciteto 68 kWh, poznana pa je že iz precej bolj strupenega modela Mustang Mach-E. Omenjena baterija, ki se sicer na hitri polnilnici napolni od 15 do 80% v dobre pol ure (največja moč polnjenja je 115 kWh), omogoča več kot 300-kilometrski doseg. A le, če boste s stopalko za plin vsaj tako nežni kot zbiralci metuljev pri svojem delu, veter pa vam mora pihati v hrbet. V praksi računajte na dobrih 200 kilometrov, preden boste morali iskati primerno polnilno mesto, pa še v tem primeru boste med počasnejšimi udeleženci v prometu.
Do 15 »kubikov«
Na tokratnem testu se je znašla največja verzija z oznako H3 L4, kar pomeni, da boste z njo zasedli dve parkirni mesti (6,7 m v dolžino), medtem ko vam obisk garažne hiše toplo odsvetujem (2,8 m v višino). Precej impresiven je podatek o praznini tovornega prostora, saj lahko vanj nabašemo za 15,1m3 tovora, ki pa pri šibkejši verziji vseeno le ne sme biti pretežak (slabih 800 kg). Kdor potrebuje večjo nosilnost (več kot 1.500 kg), mora tako pogledovati k močnejši opciji z oznako 425. Za precej uporabno zadevščino se obenem izkažejo 2 tisočaka drage 230V vtičnice (ProPower Onboard) z močjo kar 2,3 kW. Precej zanimivo za delo na terenu!
Voznikovo delovno okolje je daleč od nekdanjih »tovornjaških« občutkov ter ponuja precej bolj prijetno avtomobilsko izkušnjo. Še posebej navduši precej velik 13-palčni zaslon multimedije, ki prepriča z odzivnostjo ter dobro preglednostjo. Malce manj pa odločitev proizvajalca, da se klima upravlja preko relativno majcenih ikon na zaslonu na dotik. Ob doplačilu je na voljo dosti sodobnih varnostno-asistenčnih sistemov, med katerimi še posebej priporočam 360-stopinjsko kamero, ki dodobra olajša manevriranje skorajda 7 metrov dolgega kolosa.
Ob sistemu za opozarjanje na mrtve kote, radarskemu tempomatu, opozarjanju na prečni promet, ipd. postane vožnja s sodobnim dostavnikom, pa naj bo še tako ogromen, mačji kašelj.
Ko dostava postane zabava
Fordov delavec se lahko pohvali tudi med vožnjo, saj je precej udoben ter ponuja na volanu zelo dober občutek. Za ta rang vozila, da ne bo pomote! Čez cestne neravnine dobesedno zaplava (zelo dobro blaženje), kar pa ne pomeni, da boste v njemu dobili morsko bolezen. Obenem med ovinki pokaže precej več voznega talenta kot nekdanji dostavniki, pri katerih si imel v malce hitreje voženih ovinkih nek čuden občutek, da se boš srečal z obcestno floro. Zelo spodobno vozno orientirana delovna mula. Okej, vseeno pa čudežev le ne smete pričakovati, saj ima že med najvišjo dovoljeno avtocestno hitrostjo precej težav s smerno stabilnostjo, zaradi višine vozila pa je – povsem pričakovano – precej občutljiv na bočni veter.
Šibkejša verzija, ki ponuja 184 KM največje moči, zelo spodobno opravi s skoraj 2,8 tonami, kolikor tehta prazno vozilo. Le poraba elektronov zna biti precej visoka, saj jo boste le stežka spravili pod 30 kWh/100 km. Pričakovano? Vsekakor, ob tako velikem in težkem vozilu, ki se ponaša z aerodinamiko zvonika stolne cerkve. Če pa se boste vozili z e-Transitom več ali manj po avtocesti ter preizkušali njegovo največjo hitrost (beri: 135 km/h), ne bodite presenečeni, če boste na potovalnem računalniku uzrli številko 40!
Draga elektrika
Fordov vstop v svet električno gnanih dostavnikov pušča precej mešane občutke. Na eni strani prepriča z zmogljivim pogonskim sklopom, ki pa bi vseeno lahko imel močnejšo baterijo. A vse skupaj pokvari visoka cena, ob kateri kakršnakoli debata o racionalnosti tako hitro razvodeni kot razprava o proračunu za naslednji dve leti z najmanjšo koalicijsko stranko v vladi. 80 tisočakov, kolikor je stalo testno vozilo, je vsekakor … milo rečeno … preveč. Še posebej, če vemo, da stane dizelska verzija skorajda pol manj! Prihranek pri gorivu? Hja, težko upravičen, če vemo, da lahko tako motoriziran Transit na dan naredi dobrih 200 kilometrov brez polnjenja.
Tako bo električno gnan Transit (vsaj zaenkrat) prepričeval zgolj tista podjetja in ustanove, ki imajo omejen dostop na določena področja (mestni centri). Vsi ostali pa bodo čakali na ugodnejše ponudbe ali pa vse do leta 2035, ko bodo s tovarniških trakov prihajali zadnji primerki vozil s konvencionalnimi pogoni.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Tranzicija"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Cena 80.000 je z DDV. Mogoče fino, da se to zapiše v testu, glede na to da se takšna vozila kupujejo na podjetja in se tam DDV odbija. Je pa jasno, da ta kombi ni namenjen vsem. In to vsi proizvajalci električnih lahkih gospodarskih vozil povedo. Namenjen je dostavnim podjetjem kot so DHL, UPS, DPD. In storitvam direktne dostave kot jih ponujajo IKEA in npr. Spar in Mercator s svojo spletno trgovino. Tem podjetjem začetni dodatni strošek v višini 20.000 € ne bo problem, ker si znajo zračunati koliko bodo prihranili na račun goriva. Večina teh podjetij ima na strehah svojih skladišč že sončne elektrarne.
Večina podjetij s temi sončnimi elektrarnami ki jih imajo tudi ne pokrivajo lastne porabe elektrike, kaj šele da bi polnili 20+ vozil iz tega…
Sončna elektrarna že danes ni dovolj za tekočo porabo elektrike, je pa največ, kar lahko posameznik (ali firma) sam proizvede.
Je pa korak v pravo smer…si lahko zamislite, koliko več energije bi danes morali uvažati, če v SLO ne bi bilo nobene sončne elektrarne?