Naj pojasnim: GLB je že osmi model, ki ga je Mercedes-Benz osnoval na platformi MFA2 (Modular Front Architecture 2). Začelo se je s kombilimuzinskim razredom A, nadaljevalo z razredom B, dvema izpeljankama razreda CLA, končalo pa s terenskima GLA. Skupna vsem je zelo podobna dolžina, dobrih 4,4 m. Izjema na tem mestu sta seveda CLA in limuzinski A, ki zaradi podaljšanih limuzinskih zadkov merita okoli 4,7 m. Tudi medosja naštetih modelov se sučejo okoli 2,7 m.
Stvar strateške odločitve
Spraviti v avtomobil takšnih zunanjih mer do sedem potnikov že res meji na čarovnijo in premikanje fizikalnih meja poznanega. No, resnica je bližje normalnosti, kot se zdi na prvi pogled. Izkaže se namreč, da je GLB občutno razpotegnjen v dolžino. Njegova karoserija meče namreč na tla senco dolgo kar 4.634 mm, njegova medosna razdalja pa je pridobila 13 cm in meri tako 2.829 mm. To pomeni, da mali GLB pravzaprav niti ni tako zelo majhen. Še več. S temi merami se gleda »iz oči v oči« z modeli, kot so Škoda Kodiaq, Seat Tarraco, Hyundai Santa Fe in podobni veliki športni terenci, ki ravno tako ponujajo opcijo sedemsedežne ureditve notranjosti. Zanimivo pri vsem tem je, da je GLB skoraj tako velik kot večji brat GLC. In čeprav je GLC daljši od GLB-ja za 24 mm in njegova medosna razdalja večja celo za dobre 4 cm, si GLC-ja ni možno omisliti s sedmimi sedeži. To pa je tudi še en dokaz, da ni vse samo v milimetrih. Pri snovanju avtomobilov oziroma praktično vsakega izdelka na tem svetu odigra daleč največjo vlogo strateška odločitev njegovih snovalcev. Od tovrstnih uvodnih odločitev je na koncu odvisna generalna tehnična zasnova končnega izdelka, ki definira vse podrobnosti.
Čisto zadaj
Dovolite, da kar takoj »opravim« s slonom v sobi, uporabnostjo šestega in sedmega sedeža. Podobno kot v Škodi Kodiaq in Seatu Tarraco, tudi v Mercedes-Benzu čisto v zadku ne gre pričakovati merskega razkošja. Ravno nasprotno. V Nemcu je prostora v višino še manj kot pri obeh tekmecih. Nič bolje se ne godi niti kolenom šestega in sedmega potnika. Zadevo sicer nagovarja ideja vzdolžno premične sedežne klopi v drugi vrsti, a se ta premakne naprej za dobrih deset centimetrov, v Škodi in Seatu pa za dobrih petnajst. Piko na i primakne tudi zelo utesnjen prehod za dostop do tretje vrste sedežev, ki bo odraslim in morda ne več najbolj gibčnim močno otežil vstopanje v in izstopanje iz avta. Pod črto pomeni to, da sta šesti in sedmi sedež v GLB-ju res primarno namenjena samo otrokom.
Prostorsko upravljanje
V drugi in prvi vrsti je situacija s centimetri bistveno drugačna, saj je v obeh vrstah prostora v vse smeri v obilju. Ob tem jasno ne preseneča, da če potisnemo srednjo sedežno klop povsem naprej, se kolenski prostor za potnike na njej opazno zmanjša. Tudi takrat bi moralo sicer zadoščati celo za kolena odraslih, a z jasno bistveno manjšim udobjem kot ob povsem nazaj nameščeni klopi.
Me prav zanima
Povsem spredaj pričaka voznika in sovoznika iz drugih sodobnih Mercedes-Benzov poznano okolje. To pomeni v eno površino združena široka zaslona. Eden namesto merilnikov, drugi, na sredini, pa dotično-občutljivi zaslon vmesnika MBUX. Ker gre pri njem za identično uporabniško rešitev, kot sem jo sam že opisal v testnih primerkih GLE, CLA in GLC, se na tem mestu ne bom ponavljal. Se bom pa zato še enkrat spotaknil ob navdušenost notranjih oblikovalcev Mercedes-Benza nad črno sijočo plastiko. Tudi v GLB ju jo je na armaturni plošči najti kar nekaj, zato bodo posamezniki, ki bodo želeli ohranjati salonski lesk in čistočo, skoraj na dnevni osnovi brisali in čistili z nje prah ter prstne odtise. Ob tem me prav zanima, kako sijajen bo izgled teh površin po petih ali desetih letih uporabe.
8G-DTC
Testni GLB je gnal Mercedes-Benzov aktualni štirivaljni dvolitrski turbodizel z nazivnimi 190 KM. Četudi dodatek štirikolesnega pogona 4Matic daje nekaj dodatne mirnosti na spolzkih podlagah, se na dobri podlagi izkaže kot nepotreben balast. Preizkušeni pogonski sklop je GLB, navkljub njegovi zajetni lastni masi, dobro motoriziral. Nekaj malega je pri tem prispeval tudi osemstopenjski dvosklopkovnik, ki pa, vsaj zame, ni popoln. Seveda prepriča z odličnim udobjem pretikanja in občutkom, da je vklopljena vedno prava prestava, a potrebuje nekaj več potrpežljivosti med manevriranjem na parkirišču in pogostem preklapljanju med položajema D in R. In ja, zaradi dvosklopkovne zasnove menjalnika tudi polžjo vožnjo z Mercedes-Benzom pospremi iz drugih dvosklopkovnih menjalnikov poznano občasno obotavljanje. Zaradi teh dveh »posebnosti« bi sam veliko raje Mercedesov devetstopenjski klasični avtomatik 9G-Tronic, kar pa v GLB-ju seveda ne gre, saj njegova zasnova s prečno vgrajenim motorjem ne dopušča vgradnje tega menjalnika.
Ohranja »tradicijo«
Kot sem že omenil, je GLB postavljen na platformo MFA2. Na cesti sem imel dobre izkušnje z njo že v aktualnem CLA-ju, podobno pozitivno izkušnjo pa tudi z njeno predhodnico v prvem CLA-ju. Slednjemu je sicer pomagalo prilagodljivo vzmetenje, aktualni primerek pa je bil postavljen na znižano športno vzmetenje s klasičnimi vzmetmi, a sta me oba navdušila z izvrstno uravnoteženostjo med udobjem in dinamiko v vožnji. Tudi pri tokratnem preizkušancu se ta »tradicija« ohranja. Res je sicer, da je bil tudi tokrat preizkušeni avtomobil opremljen s prilagodljivim podvozjem, a sem sam skozi celoten test ostajal zvest izbiri Comfort. Glede na pozitivne izkušnje z drugimi modeli, postavljenimi na platformi MFA in MFA2, pa menim, da bi tudi v GLB-ju lahko izpustil to doplačilo.
Pozitivno preseneča
S tem sem prišel do (za nas povprečneže) glavnega kamna spotike v Mercedes-Benzih – cenovne politike modela. Na tem področju je Mercedes-Benz GLB, vsaj z osnovnim cenikom, nekatere pozitivno presenetil. Na spletu sem našel kar nekaj mnenj, da je GLB pravzaprav kar poceni – sam mislim, da lahko tovrstna ocena velja samo v kontekstu drugih Mercedes-Benzov. Navsezadnje so modeli nekaterih prej omenjenih tekmecev od podobno motoriziranih GLB-jev še vedno vsaj petnajst odstotkov cenejši. Cenovni razkorak pa se dodatno poveča v primeru najbogatejše opremljenih izpeljank.
Brezpredmetno
A cenovno primerjati katerega koli Mercedes-Benza s čimerkoli drugim, razen recimo Audijem ali BMW-jem, je pravzaprav brezpredmetno. Visoka cena preizkušenega Mercedes-Benza GLB je poleg tega posledica dejstva, da gre za testno vozilo. Torej za primerek, ki je zavestno izredno bogato opremljen, saj poskušajo z njim potencialnim kupcem dati možnost preizkusiti kar največ od razpoložljivih varnostno-pomožnih sistemov in dodatkov, ki jih model ponuja. Kljub temu, da so kupci Mercedes-Benza pretežno na zgornji strani lestvice premoženja, pa mislim, da tako izdatno opremljenih primerkov modela GLB vseeno ne bo prav veliko na slovenskih cestah.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
16 komentarjev za "Znajo čarati?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Še težje pa dojamem, kakšen okus ima široka množica. Bolj, ko je zadeva brezoblična, ameboidna in nedodelana, bolj je vsem to všeč. Pri vsem tem kraljuje novi E karavan. Ko ga pogledam iz strani prvi instinkt pravi, da gre za eno najbolj cenenih vozil in potem šok, ko ugotovim, da je to MB E. Vse me spominja na zelo dolgo nazaj Hyundai Lantro, ki je tudi požela veliko odobravanja med publiko.
Drugače pa bela barva temu GLB ne pristaja tako dobro.
Kaj voziš?
Mislim, da je to popolno nerelevantno. Eno je kvaliteta, drugo je design. Osebno mi je Lamburgini neprimerno lepši od MB. Vozim pa Tourana (ni moj), pred tem Sportsvana, še prej Nissan Note in še pred tem Opel Corso. Tourana bi težko zamenjal za kar koli drugega (če že, bi to definitivno bil GLB). Sem tip, ki obožuje, če je avto praktičen.
Kakšno dacio ziher
Jaz opažam, da ljudje v veliki večini ne vedo kaj bi kupili in preprosto gledajo samo še (predimenzionirane) značke na havbi.
Mogoče so ravno zato postale značke tako velike. Ima kdo bolj verjetno razlago?
Presežek lepote ravno ni, je pa za razliko od tistih suv “coupejev” vsaj uporaben.
Oblikovno mi je zelo zanimiv. V primerjavi s kakim GLE coupe mi deluje bolj solidno in dodelano. Mi je pa zanimivo, kako lahko en relativno švoh motor na tako masivnem avtu doseže tako vrhunske rezultate.
Joj, kako je to grdo.
Vedno manj razumem paleto vseh teh modelov, ki se z leti izgubljajo za oznakami. Po mojem mnenju je to čista izguba denarja na račun stroškov proizvodnje. Trgu ponudiš en SUV, eno limuzino.. No že med naštevanjem pomislim, koliko je sploh smiselna izdelava kabrioleta kot je recimo SLK.
Zanimiva mi je Siolov članek “Očitno negotova prihodnost priljubljenega renaulta”. Sicer pa zakaj ne, če si Mercedes lahko privošči široko paleto vozil, tudi takih, ki gredo slabo (beri: manj dobro) v prodajo.
Gre za razmišljanje s tvojega zornega kota, bolj globalno naravnani lahko zanesljivo potrdijo, da se je SLK-jev prodalo v najboljšem letu letu več, kot se je v naboljšem prodajnem letu prodalo Talismanov.
Pa se ti zdi, da MBju gre slabo zaradi tega? Poglej kje je AR z dvema modeloma. En SUV in ena limuzina. 😉
isto Fiat. Me pa res zanima kje bo MB čez 20 let. Nekdo iz panoge je povedal, da z najbolje prodajenim modelom rešujejo druge modele. A ta trend se ne more dogajat iz leta v leto.
Saj vemo, da pri MB-ju nimajo pojma in so brez podatkov o dejanski prodaji. In strategijo postavljajo čisto naključno. Tukaj pa imamo pa vrhunske poznavalce in ekonomiste svetovnega kova, ki bi prodajo in dobičke pognali v statosfero. V resnici bi pa tile mojstri že pri nabavi sendvičev za sindikalni izlet poslali sindikalno blagajno v bankrot…
@frgo: tudi največji niso imuni na težave. Tudi največji ne vedo vedno v katero smer naprej. Tudi največji ne poznajo prihodnosti. Tudi največji z novimi izdelki / smermi razvoja kdaj grešijo. Tudi največji pridejo kdaj v krizo identitete.