(O)p(e)linifikacija
»Dodaj plin!«, so izjavili pred časom tudi pri nemškem Oplu ter temu primerno prilagodili precejšen delež svoje modelne palete – vse od male Corse pa do družinske Insignie. Ugotovili so namreč, da lahko plinski sistemi predstavljajo okolju prijaznejšo ter (na dolgi rok) tudi stroškovno ugodnejšo alternativo ostalim klasičnim pogonskim verzijam. Nenazadnje že zaradi same cene utekočinjenega naftnega plina, ki je približno polovico nižja od cene bencina*.
Tako pri Oplu (oziroma natančneje pri družbi Opel Special Vehicles GmbH, specializirani za posebne serije njihovih vozil) že kar nekaj časa tovarniško vgrajujejo plinske sisteme, ki jim jih dobavlja italijanski strokovnjak Landi Renzo. Hkrati dodatno ojačajo motorne ventile ter sedeže ventilov, optimizirajo krmilno enoto motorja, iz prtljažnika odstranijo rezervno gumo (v prostor vgradijo posodo za plin), dodajo poseben nastavek za polnjenje plina in na armaturno ploščo nataknejo stikalo, s katerim je moč povsem preprosto preklapljati med bencinskim in plinskim pogonom.
Vse tiste, ki jim avtomobilska plinifikacija še vedno zbuja nelagodne spomine na nekdanje jugoslovanske čase pred kakšnimi tridesetimi leti, ko so se pričeli pojavljati prvi (italijanski) plinski sistemi z (nevarnimi) jeklenkami v prtljažnikih, znajo potolažiti, da so njihove komponente nameščene v tistih delih vozila, ki naj bi bili dovolj odporni proti poškodbam ob trkih. Ter za vgradnjo sistema, pri čemer upoštevajo povsem standardne garancijske pogoje (brez drobnega tiska), zaračunajo podobno vsoto evrov, kot bi jih odšteli pri lokalnem mojstru, specializiranem za vgradnjo plina.
Iz te Mokke ne bo … terenca
Oplova plinifikacija je tako dosegla tudi njihovo športno uporabno Mokko, ki jo poganja že znani 1,4-litrski turbobencinski agregat (103 kW), kar jo podraži za 1.300 evrov. Med testom se je kaj hitro izkazalo, da je lahko vožnja s plinsko predelano Mokko stroškovno povsem primerljiva s turbodizlom, oziroma je lahko celo ugodnejša!
Tako je ob tokratni testni porabi plina, ki se je ustavila pri natančno devetih litrih na 100 kilometrov, znašal celoten strošek 57,60 evra na 1.000 kilometrov, kar je ekvivalentno strošku turbodizelske različice, ki ima povprečno (realno!) porabo 4,6 l/100 km. A ker se nam v resničnem življenju ne da polniti 35 litrskega rezervoarja za plin vsakih 300 kilometrov (zaradi varnostnih aspektov je sicer na voljo zgolj 80% volumna rezervoarja), je potrebno pri izračunu vkjučiti še bencinski pogon. Ob testni 7,8-litrski porabi bencina na 100 kilometrov ter že omenjenem upoštevanju 80 odstotne napolnjenosti posode za plin, tako znaša celoten strošek 91,54 evrov na 1.000 prevoženih kilometorov, kar pa je še vedno primerljivo CDTi verziji s porabo 7,3 litra nafte na 100 prevoženih kilometrov. Vredno premisleka!
Voznik Mokke LPG bo hkrati precej zadovoljen, da je preklop med bencinskim in plinskim pogonom, katerega je moč izvesti s posebnim stikalom na armaturni plošči (kjer je pri običajnih različicah tipka ECO), povsem nezaznaven oziroma brez vsakršnega neuglednega cukanja. Hkrati bo vesel, da se pod motornim pokrovom vrti (še) dovolj živahen turbobencinski agregat, ki pri preklopu na plin zgolj malenkostno »opeša«, kar pa povprečen kupec** tako ali tako ne bo opazil. Precej kultiviran 1,4-litrski agregat se sicer dodobra razživi šele nad 3.000 vrtljaji ter se brez težav zavrti vse do omejevalnika vrtljajev (6.500 vrt.). A mu za lagodnejše vsakodnevne manevre manjka malce več uporabnega navora, s katerim se sicer ponaša cenovno primerljiv turbodizel. Ročni menjalnik bi lahko bil natančnejši ter imel hkrati malenkostno krajše gibe.
Razveseljuje dokaj »inteligenten« potovalni računalnik, ki prikazuje ločene podatke tako za plinski, kakor tudi za bencinski pogon (ločen domet in poraba goriva), malce manj pa dejstvo, da v Oplovi ponudbi ni »plinske« različice s štirikolesnim pogonom. Pa četudi bi povprečen voznik Mokke slednjega potreboval zgolj dva dni na leto …
Saj je nemški … oziroma … korejski
Prelestna Claudia nas želi v televizijskih oglasih prepričevati, da imajo novodobni Opli čistokrven nemški rodovnik – a se zna pri modelu Mokka to vsaj malce zaplesti. Oplov bestseller, ki je pred tremi leti prepričal nezanemarljivo število kupcev, še preden so ga sploh videli v prodajnih salonih, namreč prihaja skupaj z »bratskim« Daewoojevim … pardon … Chevroletovim Traxom s tekočih trakov v korejskem Bupyeongu (oziroma od lanske jeseni tudi iz španske Zaragoze). Vendarle pa ima Claudia vsaj malce prav, saj je bila Mokka, za razliko od večje »sestrske« Antare, tokrat v celoti razvita v Nemčiji in ne na korejskem polotoku.
Kakorkoli že: mali športno uporabni križanec, ki bazira na General Motorsovi platformi Gamma II, je vozno bistveno bolj prepričljiv od že rahlo odslužene Antare in ponuja precej več dinamičnih občutkov, brez kakršnekoli sintetičnosti volanskega mehanizma. Le njegovo dokaj togo nastavljeno podvozje zna biti na trenutke »nemško« (pre)trdo, pri čemer udobje dodatno krnijo nizkopresečne 18-palčne pnevmatike.
Chanometer
Eden izmed bolj prepričljivih predstavnikov čedalje popularnejših športno uporabnih »terencev«, ki bi sicer pri prihajajočem faceliftu potreboval vsaj 40-odstotno redukcijo upravljalnih gumbov na armaturni plošči, ponuja z verzijo LPG izjemno zanimivo in dovolj varčevalno opcijo. Pri čemer bi znal precej resno nagovarjati tudi tiste kupce, ki prevozijo večje število kilometrov in so do sedaj pogledovali zgolj k zvočno in tresljajsko manj vljudnim CDTi različicam.
Več o Mokki pa na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
*cena LPG je znašala v času testiranja 0,638 eur/l
** povprečen fizični kupec Oplove Mokke v Sloveniji je star 60 let (vir: drobtinice.si)
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Dodaj plin!"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
LPG verzija zgolj z dvokolesnim pogonom… big fail !….. star motor 1.7 cdti, obljubljajo novega 1.6 cdti že več kot 1 leto…. to je žalostno !
Čeprav mi opli ne ležijo preveč, moram rečt, da ni napačna!!