Novice

Audi intenzivneje v razvoj vodikovih gorivnih celic

Nemci od leta 2016, ko so predstavili zadnji odmevnejši concept h-tron, gnan z gorivnimi celicami na vodik, do tega trenutka niso pretirano veliko govorili o tej tehniki. No, kaže, da so se odločili nedavno tega zastavljeno razvojno strategijo nekoliko prilagoditi.

Drugače namreč nedavne izjave Brama Schota, vodje upravnega odbora pri Audiju, ne gre razumeti: “Več prioritete bomo položili v razvoj vodikovih gorivnih celic.” Konkretno pomeni to, da bodo vložili več časa, več ljudi v razvoju in predvsem več denarja v izpopolnitev tehnike vodikovih gorivnih celic.

Razloge za dodatno razvojno pot elektrifikacije avtomobilske prihodnosti gre iskati na številnih področjih. Prva je posledica lansko leto sklenjenega dogovora o sodelovanju Audija s Hyundaijem na področju razvoja omenjene tehnike. Razlogi za sodelovanje naj bi izhajali iz nedavno prepoznane težave z oskrbovalno verigo sestavin za izdelavo baterij. Specifično naj bi jih najbolj skrbela razpoložljivost naravnih dobrin, ki zna, ko bo z masovnim zagonom proizvodnje baterij širom sveta potreba skokovito porasla, povzročiti resne težave.

V povezavi na nedolgo tega najavljeno 12 milijard težko baterijsko-električno ofenzivo, v sklopu katere nameravajo do leta 2025 lansirati skupno 12 strogo električnih Audijevih modelov, se zdi ta najava nekoliko presenetljiva, a se za odločitvijo Nemcev skriva še ena ambicija. S povečanjem vložka na vseh področjih razvoja vodikovih celic namerava Audi postati tudi kompetenčni center znotraj koncerna Volkswagen za vse, kar je povezano z vodikovimi celicami.

Schot je v sklopu obetov z vodikovimi gorivnimi celicami za letos napovedal predstavitev prototipa s šesto generacijo gorivnih celic in napovedal, da nameravajo leta 2021 zagnati pilotno proizvodnjo prototipov z gorivnimi celicami. Glede na to, da bo ta stekla v njihovi tovarni v Neckarsulmu, kjer danes nastajajo modeli A6, A7 in A8, se zna zgoditi, da bo osnovan na enem izmed omenjenih modelov. Katerikoli že, prototipe nameravajo ponuditi skrbno izbranim kupcem v sklopu lizing programa s končnim ciljem pridobiti kar se da veliko povratnih informacij s terena, od uporabnikov na podlagi običajne vsakodnevne uporabe.

Časovnica masovne vpeljave vodikovih gorivnih celic v prodajo v tem trenutku še ni določena, a je Schot prepričan, da bodo tehnični pogoji izpolnjeni najkasneje do začetka druge polovice prihodnjega desetletja (?!). Ja, pravilno ste prebrali, najkasneje do leta 2035.

Leta 2016 je Audi h-tron pospremil s spodbudnimi obljubami, da bo premogel do 600 kilometrov dosega in omogočal polnitev v vsega štirih minutah. Nekaj, kar so za današnje stanje tehnike baterij zgolj pobožne želje. Takratno zasnovo pogona so do danes rafinirali v tolikšni meri, da naj bi avti z gorivnimi celicami še vedno imeli vgrajeno baterijo. Ta bi premogla 35 do 40 kWh, odvisno od modela, kar je manj kot polovica zmogljivosti 95-kilovaturne baterije njihovega aktualnega e-trona. Slednja bi omogočala avtu zalogo elektrike za približno 150 kilometrov poti, baterije pa bi za večino dnevnih potreb še vedno polnili na električnih vtičnicah. Vloga vodikovih gorivnih celic je pri tem zmanjšati odvisnost od časovno potratnega polnjenja preko električnega omrežja na dolgih poteh ter pri nizkih temperaturah. V teh primerih bi po vzoru današnjih generatorjev gorivna celica oskrbovala baterijo z elektriko ter istočasno dovoljevala hitre in na dolgih poteh bistveno bolj priročne nekajminutne polnitve z vodikom.

Avtomobilizem.com (Vir: Autocar. Foto: Audi.)

Mnenja uporabnikov

5 komentarjev za "Audi intenzivneje v razvoj vodikovih gorivnih celic"


J.McLane
4 meseci 10 dni nazaj

Avto na vodik še zdaleč ni tako preprosta zadeva kot nekateri mislite:
– gorivna celica je draga in uporablja redke in drage materiale in ni večna, poleg tega še vedno potrebuješ baterijo, ki ti gladi špice, ker gorivna celica ima omejeno moč in odzivnost
– shranjevanje vodika tako v avtu kot na črpalki je problematičen (350-700 barov) in predstavlja najmanj dodaten strošek, če ne še kakšno drugo nevšečnost (10 let star rezervoar v avtu je že vprašljiv)
– energetska učinkovitost, če vodik proizvajaš z elektrolizo iz elektrike je bolj slaba, poleg tega je izkoristek v samem avtu tudi bolj slab, energetsko prideš do nekje 40 kWh/100 km, kar je še enkrat višja poraba kot BEV

Proizvodnja vodika je v osnovi zanimiva kot hranilnik viškov energije iz OVE, ko bo v omrežju preveč vetrne in solarne energije, tako boš lahko proizvajal vodik praktično zastonj. Ampak porabe takega vodika ne vidim v enem majhnem osebnem vozilu, ampak v tovornem prometu, kjer se bo kompleksnot in cena pogona lahko lažje in hitreje amortizirala.

frgo
4 meseci 10 dni nazaj

Vodik definitivno reši problem hitrosti polnjenja in preskoči svinjanje pri izdelavi baterij. Tisti drugi problem, to je povečana potreba po proizvodnji elektrike, ko takšna vozila postanejo množična, pa žal ostane.

limas
4 meseci 11 dni nazaj

Lepo in racionalno. Tudi v audiju o uvideli, da je elektrifikacija vozil zašla v slepo ulico. Omejena avtonomija, predolgo polnjenje, večja obremenitev okolja celo od dizelskih vozil…
Še dolgo se bomo vozili na fosilna goriva, edina racionalna nadomestitev pa bo v gorivnih celicah.
Mnogi proizvajalci so kljub “EV-maniji” ohranili razvoj gorivnih celic.

4 meseci 11 dni nazaj

Glih to sem imel v mislih ko sem bral. Vsak racionalen človek, ki ima vsaj malo pojma ne misli da je elektrika bodočnost. Do neke mere je, 100% bodočnost pa ni.

4 meseci 7 dni nazaj

Bodočnost bo pisana. Baterije, hibridi, vodik, sintetična goriva, …

 
Magneti Marelli dokončno pod okriljem Japoncev
Mopar razprodal Hellephant v 48 urah