
Jasno je, da morajo po eni strani zaradi zahtev lastnikov storiti vse za pozitivno poslovanje in brezpogojno slediti strogim zahtevam evropske regulative. Hkrati pa bi rekla, da očitno težko sledijo tempu, ki ga narekujejo novi igralci na trgu. Ti prihajajo predvsem s Kitajske in med njimi se najdejo tudi takšni, ki včasih ne igrajo povsem po uveljavljenih pravilih.
Evropska in svetovna avtomobilska industrija sta v obdobju izjemnih sprememb. Teh ne zaznamujejo le nove tehnologije pogona – predvsem baterijsko-električne in priključno-hibridne – temveč tudi prihod številnih novih, večinoma kitajskih proizvajalcev.

Ti zaradi skokovite rasti proizvodnih kapacitet, ki jo poganjajo obsežne državne spodbude, iščejo kupce tudi izven domačega, kitajskega trga. Njihova vozila so danes tako tehnološko kot cenovno vse bolj konkurenčna. Število kitajskih znamk, prisotnih ta trenutek v Sloveniji, se že približuje številki dvajset. Kljub temu pa je težko verjeti, da bo vsem uspelo dolgoročno pridobiti dovolj velik tržni delež za stabilno poslovanje. Tu se že kaže prvi izziv, s katerim se lahko soočajo potencialni kupci: ali bo znamka, o kateri razmišljajo danes, na trgu prisotna tudi čez nekaj let? In ali bo zagotovila kakovostno poprodajno podporo?
Povprečna starost vozil v EU je približno 12 let, številna vozila pa brez težav dočakajo tudi 20 let ali več. Razlog za to je razvita servisno-poprodajna mreža ter močan trg rabljenih vozil, ki omogoča, da vozilo v življenjski dobi zamenja več lastnikov. Pri novih, predvsem kitajskih znamkah, to pogosto ni samoumevno. Zaradi množice novih modelov in hitrih osvežitev ponudbe se njihova vozila hitreje izločijo iz trga, vrednost rabljenega pa je pogosto nepredvidljiva ali celo minimalna, saj je takšno vozilo težje prodati.
Tu se pokaže bistvena razlika – in prednost – uveljavljenih blagovnih znamk. Te imajo stabilno, dobro razvito servisno mrežo, ki skrbi za vozne parke, kar zagotavlja dolgoročno prisotnost na trgu, prav tako pa je vrednost rabljenega vozila predvidljivejša.

Uveljavljene znamke, med njimi tudi Opel, lahko kupcem zato brez zadrege ponudijo podaljšano jamstvo ter celostno skrb za vozilo. Opel svojim strankam od oktobra dalje nudi kar 8-letno jamstvo FlexCare – do 120.000 prevoženih kilometrov pri osebnih in do 200.000 prevoženih kilometrov pri lahkih gospodarskih vozilih. To je eno najdaljših jamstev v Sloveniji in jasen dokaz zaupanja v kakovost naših vozil. Takšno jamstvo lahko ponudimo zato, ker verjamemo v dolgoročno kakovost, zanesljivost in varnost naših vozil ter ker lahko preko razvejane poprodajne mreže zagotavljamo dolgoročno podporo in skrb za kupce.
Oplovo 8-letno jamstvo pa pozitivno vpliva tudi na vrednost rabljenega vozila, kar je za kupce, ki vozila pogosto financirajo ali dolgoročno najemajo, izrednega pomena. Vse navedeno za stranke, ki pri drugi največji življenjski investiciji ne želijo tvegati, predstavlja vsaj enako pomemben, če ne še pomembnejši dejavnik od pogosto najnižjih cen, s katerimi želijo kupce pritegniti nove znamke.
Kljub temu, da se s predstavniki avtomobilskih znamk v pogovorih s stališči včasih znajdemo na različnih bregovih, smo tudi v uredništvu že nekajkrat končali debate z zaključkom, da bo za obstoj in stabilno poslovanje tradicionalnih, še bolj pa novih znamk v prihodnosti ključno prav to, kako bodo za svoje kupce in njihove avtomobile poskrbeli po nakupu, v obdobju vzdrževanja in servisiranja.
Avtomobilizem.com (Foto: Opel, Avtomobilizem.com.)




Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Kaj ostane uveljavljenim? Zaupanje."
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Oni lahko ponudijo jamstvo do 120 000 km, ker verjamejo v dolgoročno kakovost in zanesljivost svojih vozil? Da avto danes naredi (brez težav) 120 000 km pa res ni takšna reč oz. absolutno ne bi smela bit. Povsem normalno je, da to pričakuješ prav od vsakega avta! Glede kitajskih proizvajalcev se z možakarjem sicer strinjam, ampak danes še kupiti Opla, bi mi bil isti občutek kot pojesti tri dni star krompir in bi tudi sam denimo izbral Forthing T5 namesto Oplovega Grandlanda, če bi seveda sploh imel takšno dilemo.
Res ne privoščim slabih stvari, ampak bi rad videl, da bi šel Stellantis v “rit”. Danes nimamo več ne Citroëna, ne AR in koncev koncev tudi Opla ne več…
Pričakuješ lahko, vendar.. poglej npr kje je danes Shuanghuan CEO ?
Zanesljivosti ne pričakuj od nobene elektronske komponente – in v avtu jih je polno. Saj tovrstne nevšečnosti tudi kvarijo zanesljivost celega avtomobila, mar ne?
Res je. Toyota je po zanesljivosti močno padla zaradi (na srečo) banalnega razloga; 12V akumulatorja.
No ampak so verjetno to že poštimali. Stellantis pa še kar vleče lajno.
Sej Stellantis je, vsaj kar se šalamastike z novimi motorji tiče, tudi že poštimal… problem je le, da se bo zanesljivost novih verzij (predvsem najbolj problematičnega 1.2 l tricilindra) morala dokazat skozi naslednjih kar nekaj let in to, da bi znali, zaradi situacije v kateri so se znašli, spet kaj spacat s hitenjem pri platformah naslednje generacije vozil….
Mislim, da so minili časi dokazovanja kvalitete po odpravljeni šlamastiki ker je boljša kvaliteta že v osnovi dražja in ne gre skozi osnovno računico. Na dolgi rok pa nihče več ne razmišlja, ker bi tolkel izgubo.
Kvečjemu lahko igrajo na zvestobo kupcev (ki še živijo v prejšnjih časih) in zanje poskrbijo, da se v prihodnje ne bo kvarilo več od primerljive konkurence – ne v smislu “boljši od dobrih” ampak “manj slab od slabih”.