Koncept Dacia Hipster predstavlja alternativno videnje električne mobilnosti za kar največji krog ljudi, kot so si ga zamislili pri znamki pod okriljem Skupine Renault. Pri Dacii so se še pred uradnim sprejetjem smernic o novi kategoriji, nedavno predstavljenih s strani predsednice Evropske komisije, lotili izziva in zasnovali električni avtomobil, ki naj bi ob sprejemljivi ceni širšemu krogu uporabnikov omogočal okolju prijazno vsakodnevno mobilnost.
Začetek na praznem listu papirja
Kot poudarjajo pri znamki Dacia, so zasnovo novega koncepta pričeli iz ničle oziroma s praznim listom papirja. Zasnovali so tri metre dolg avtomobil (širina 1,55 m, višina 1,53 m), ki omogoča prevoz štirih odraslih oseb in prilagodljivo prostornino prtljažnika – ta v odvisnosti od konfiguracije sedežev ponuja med 70 in 500 litrov. Zasnovan je v skladu z njihovim celovitim pristopom “eco-smart”, po katerem manj teže pomeni manjšo porabo surovin in manj porabljene energije za proizvodnjo, pa tudi manjšo maso za premikanje ter posledično večjo učinkovitost pri vožnji. Za primerjavo – koncept Hipster je dvajset odatotkov lažji od modela Spring, ki je v ponudbi romunske znamke predstavljal vstopni električni model.
Zagotovljena prepoznavnost
Koncept Dacia Hipster izstopa z enostavnim in čvrstim videzom ter v vogale potisnjenimi kolesi brez previsa. Enostavna škatlasta zasnova s preprosto oblikovanimi sprednjimi žarometi in inovativno zasnovo zadnjih luči poskrbi za prepoznavnost, prtljažna vrata preko celotne širine vozila, ki se odpirajo v dveh delih, pa omogočajo lažji dostop do prtljažnika za še večjo uporabnost. Notranjost je zasnovana na način, ki pri danih zunanjih merah in obliki omogoča kar najboljši izkoristek prostora, položaj voznika in sovoznika pa je podoben tistemu v večjem modelu Sandero za kar največ udobja in varen pregled nad cesto in prometom. Serijska oprema zagotavlja le najbolj bistveno uporabnost, več prilagodljivosti pa omogoča enajst pritrdilnih mest “YouClip” za namestitev dodatnih pripomočkov, kot so držala za kozarec, nasloni za roke ter stropne lučke. Skladno s sodobnimi časi so vsakdanjo rabo vozila poenostavili s povezljivostjo in digitalnimi tehnologijami, vključno s priklopno postajo za mobilni telefon, zasnovano po filozofiji BYOD – (Bring Your Own Device oziroma prinesi svojo napravo). Pametni telefon postaja ključ za odklepanje in zagon vozila ter obenem prevzema vlogo multimedijskega zaslona in zvočne naprave v vozilu, pri tem pa ga dopolnjuje brezžični zvočnik, združljiv s sistemom YouClip.
Kot je pojasnil Roman Gauvin, vodja oblikovanja pri znamki Dacia, je koncept Hipster zasnovan v skladu z ambicijo na novo iznajti pravo ljudsko vozilo, ki je vključevala tudi željo po jasni in zapomnljivi obliki.
Avtomobilizem.com (Foto: Dacia.)
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Koncept Dacia Hipster: nov recept dosegljive mobilnosti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Čisto iskreno, cel tale Hipster koncept naravnost “vrešči” vse ideje, ki jih Citroen že skoraj dvajset let razvija s svojimi koncepti (2019 Ami One koncept z identičnimi rešitvami armature, števcev in “infotainment” sistema, 2022 Oli in 2007 C-Cactus koncepta s celotno poenostavitvijo zunanjih in notranjih sestavnih delov, poenostavitvi proizvodnje in čiste/bazične uporabnosti vozila), katere so zelo pametno in dizajnersko res dobro “položili” v stajling odšetkanega Renaulta R5 Rodeo iz začetka 80-tih….
Čestitam Dacijinim oblikovacem in iskreno upam, da ga začnejo točno takega serijsko izdelovati in prodajati s ceno, ki bo blizu oziroma razumno višja od cene Citroenovega Amija (kateri ima žal bore malo skupnega s svojim konceptom iz leta 2019), ter tako “požanjejo sadove” nikoli realiziranih Citroenovih idej in se butastim “stellantisovim računovodjen”, s svojim vse večjim tržnim deležem, sladko režijo v obraz!!!!
btw….če kak avto nima pretiranega smisla za nas, uporabnike v naši slovenski “ruralni provinci”, verjemite, da ga še kako ima za uporabnike v marsikateri večmilijonski evropski metropoli in njeni bližnji okolici! 😉
Pri obliki mi nekaj ne gre skupaj:
Starejši forumaši se boste še spomnili, kako je bilo do konec 90-ih pomembna aerodinamika, kasneje pa varnost pešcev in s tem povezana oblika sprednjega dela vozila.
Tole v članku mi ne gre skupaj ne s prvim in ne z drugim. So se mar z razvojem vozil spremenili tudi fizikalni zakoni?
Če se pogovarjamo o stylingu dizajna, potem moraš vedet, da je “zgodovinska inspiracija! tole…:
…če se pogovarjamo pa o dejanskih razlogih za “škatlasto formo” celote, pa je ta rezultat poenostavitve in enostavnosti izdelave tako posameznih sestavnih delov, kot tudi montaže. Zato so oblike sestavnih delov ravne, štirioglate, in če se le da, primerne za “zrcalno uporabo” na drugi strani vozla….. ker to pač niža proizvodne stroške in končno ceno. Posledično enako velja tudi za njegovo bazično uporabnost in (ne)udobje, tako v kabini, kot tudi za “vozilo, kot tako”….
In, ker je tako vozilo namenjeno za “lokalno uporabo” in ne za pogosta in udobnoa potovanja na daljših relacijah, je za aerodinamiko vseeno, saj se vozilce 95% časa svoje uporabe premika po mestnih ulicah, s povprečnimi hitrostmi med 25 in 35-40 km/h, tudi če je sposobno hitrosti, ki mu dovoljujejo vozit po mestnem avtocestnem ringu, brez da bi bilo ostalim v pretirano napoto….
Z drugimi besedami (in ponovno)…. povprečnemu Slovencu je težko razumet smisel takega avtomobila, ker preprosto v celi državi NIMAMO tako urbaniziranega območja, v katerem bi tak avto RES imel svoj polni smisel. Infrastrukturno je še najbližje temu Ljubljana z Vrhniko, Domžalami in Grosupljem, pa še to je v primerjavi z resnimi Evropskimi mesti ali svetovnimi metropolami en “minimundus” 😋! Če pa recimo pogledaš London, kjer v krogu s polmerom 20km živi približno 9 ali 10 milijonov prebivalcev, pa je zgodba popolnoma drugačna…. In to v vsem! Od povprečne hitrosti prometa, količine in dolžine zastojev dnevnih konic, problematičnosti parkiranja, potovalnega časa, itd…. Mi jamramo in “vijemo roke v nebo”, ker je dvakrat na dan na AC kolona od Šentjakoba, Vrhnike ali Šmarja Sap, v bistvu pa res pravih zastojev sploh še nismo doživeli! Še v 1.5 milijonskem Minhnu, kjer ob “nesrečni uri” vse stoji v obe smeri na štiripasovnih avtocestah, jih “ne poznajo”…. Pa ima tale Dacia (ali Citroenov Ami) že tam neprimerno več smisla, kot za “povprečnega Slovenca”…
Saj razumem sodoben namen take oblike in čimcenejša proizvodnja.
Samo ne razumem kako so potisnili v preteklosti pomembne (in celo predpisane) vidike oblikovanja v ozadje.
Se spomnite poskusov “airbaga”, ki je privzdignil pokrov motorja, da ublaži udarec, če vozilo zadene pešca?
Zgleda, da se lahko pozabi na tovrstno varnost in učinkovitost v imenu uporabnosti v gneči in cenejše proizvodnje. So temu že prilagodili NCAP zvezdice?
Ja… sicer ne vem v katero kategorijo, oziroma, kako je dejansko klasificiran tale avtomobilček. Mogoče sploh ni klasificiran kot “avto” in spada med “quadricylce”… kar je v bistvu “rekreativno vozilo”. Mogoče je treba to gledat tako, kot električne skiroje… Nekaj, kar še do nedavnega ni veljalo kot “osebno prevozno/prometno sredstvo” in zanj še ni formirana zakonska in varnostna zakonodaja, saj jih do nedavno sploh ni bilo v prometu! Mislim…. več kot to, kar je definirano sedaj (kvadricikel ne sme imet več kot 400 kg, več kot 50ccm oz. 4kW in ne sme dosegat višje htrosti kot 45km/h)….
In enako kot pri skirojih, kjer bo zaradi masovnosti uporabe in posledičnih nesreč slej ko prej potrebno uvest širšo obliko zaknske regulacije in varnostnih predpisov, bo enako veljalo tudi ob masovnejšem razmahu in celo širitvi “zmogljivejših podvrst” teh vozil! Mogoče bomo kaj kopirali od Japoncev in njihove regulacije tako imenovanih Kei cars…
Očitno pa smo prišli do točke, ko se vse bolj kaže vse večja potreba po tovrstnih “city commuter/short errand” vozilcih. Pa čist vseeno ali zaradi trenda dimenzjske rast sodobnih avtomobilo, pošastnega dviga njihovih cen in izumiranja klasičnih mestnih avtomobilov A segmenta, ali iz čisto praktičnih razlogov, kot so zadostne zmogljivosti, enostavno in poceni vzdrževanje, zadostna vsakdanja praktičnost, enostavnosti parkiranja, itd…. In, ker resnejše (tudi vernostne) regulacije še ni, imajo oblikovalci bolj proste roke, ali pa so v tem trenutku skoncentrirani na druge (v prejšnjih postih opisane) rešitve poenostavljanja proizvodnega procesa in nižanja stroškov ob čim manjši izgubi praktičnosti in uporabnosti za lastnika…
Tudi za ljubljanske hipsterje preveč.
Mogoče za tiste hipsterje v Silikonski dolini.
Koliko bi plačali za tole? Če je doseg vsaj 200 km in hitrost vsaj 100 km/h, ne bi dal več kot 10 000 eura. Še to je preveč.
Se spomnim pred leti kako dragi so bili Ligier-jevi avtomobilčki, ki se jih je lahko vozilo z izpitom za moped. Doplačal si še kakšnega jurja eur, pa si že imel pravi avto s tam 60 KM.
P.S.: Prosim preveri ZS (ostalim se pa opravičijem za smetenje glede tega).