Učinkovita tehnološka premostitev ali le začasna rešitev?
Določeni proizvajalci vidijo modele s podaljševalnikom dosega in priključne hibride kot pomemben most do popolne elektrifikacije, drugi pa kot bolj tvegano in morda celo preveč kratkoročno rešitev, ki jo lahko prehitita napredek pri razvoju in proizvodnji baterij ter zakonodaja. Obe strani imata sicer tehtne argumente, saj kombinacija električnega pogona in motorja z notranjim zgorevanjem na nek način predstavlja bolj privlačno alternativo za aktivacijo kupcev, ki bi radi ostali na varni strani, ko je govora o polnjenju na poti. Po drugi strani pa baterijska-električna vozila bliskovito napredujejo s tehnološkega vidika in so v prednosti tudi zato, ker se z njimi izognemo dragemu in zapletenemu podvajanju pogonskih sklopov. Zanemariti ne gre tudi enega verjetnejših scenarijev, da bo uporaba motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2035 močno otežena ali celo prepovedana in posledično povezana z višjimi stroški lastništva. Kljub temu je prodaja priključnih hibridov trenutno v porastu (tudi po zaslugi ponudbe kitajskih znamk) in na nekaterih trgih dosega celo rekordne deleže. Se pa lahko trend hitro spremeni kot posledica prilagoditev davčne obravnave v odvisnosti od emisij, kar se je v preteklosti že zgodilo na Nizozemskem in v Franciji.
Vsaka od tehnologij ima svoje prednosti
Čeprav se tehnologiji podaljševalnikov dosega in priključnih hibridov z vidika uporabnikov praktično ne razlikujeta – baterijo polnite doma ali na javni polnilnici in po njeni izpraznitvi nadaljujete vožnjo z bencinskim motorjem – so z vidika proizvajalcev razlike bistveno večje. Za razliko od priključnega hibrida, pri katerem je pogonu koles namenjen tudi motor z notranjim zgorevanjem, je avtomobil s podaljševalnikom dosega v osnovi zasnovan kot električno vozilo in ob električnem pogonu koles omogoča namestitev zmogljivejših baterij, bencinski motor pa je predvsem v vlogi generatorja za električno energijo. Ker bencinski motor nima neposredne mehanske povezave s kolesi, v večini primerov ni potrebe po klasičnem menjalniku in povezanih mehanskih komponentah, kar zmanjša možnost okvar in zniža stroške vzdrževanja.
Po drugi strani baterijsko-električni modeli postajajo učinkovitejši in pridobivajo na dosegu, pri vse več modelih z 800-voltno električno arhitekturo pa polnjenje med 10 in 80 odstotki kapacitete ne traja več kot petnajst minut – seveda ob razpoložljivosti ustrezne polnilne infrastrukture. Vozila s podaljševalnikom dosega so sicer še posebej primerna za območja, kjer mreža polnilnic še ni dovolj razvita, nekateri proizvajalci, kot sta Horse Powertrain in ZF, pa že ponujajo modularne enote z vgrajenimi pretvorniki moči, ki jih lahko proizvajalci električnih vozil preprosto namestijo na svoje električne platforme.
Avtomobilizem.com (Foto: ZF.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen