Tudi tokrat smo se odločili, da bomo rezultate projekta PRIMA objavili v več ločenih člankih, vi pa si izberite želeni format in vsebino. Najbolj zagnanim in vztrajnim je namenjen prav ta zapis, ki nudi podroben vpogled v naše delo in rezultate ob podpori obširnih fotogalerij.
Krajši povzetek z osnovnimi ugotovitvami ste morda že prebrali, medtem ko smo uvod v naše delo tokrat pripravili v ločenem prispevku.
Podrobno tabelo, ki nam je služila kot podlaga za ocenjevanje tekmecev, najdete na tej povezavi.
Če ste pripravljeni, lahko začnemo 😉
Na najnovejšem testu PRIMA smo soočili šest limuzinskih kandidatov: Alfo Romeo Giulia, Audi A4, BMW serije 3, Jaguar XE, Lexus IS in Mercedes-Benz razreda C.
Prva petina: uporabnost potniškega in prtljažnega prostora
Ne glede na to, da nas k nakupu najprej pritegne zunanji videz avtomobila, je še kako pomembno, kako se v njem počutimo ter ali zadovoljuje naša pričakovanja v smislu ergonomije, prostornosti ter praktičnosti. Največ pozornosti je sicer res namenjeno voznikovemu prostoru, a nas je prav tako zanimalo udobje potnikov na zadnjih sedežih ter uporabnost prtljažnika. Poleg tega smo primerno pozornost namenili kvaliteti materialov in končni izdelavi.
Rezultati so bili zanimivi, ne pa presenetljivi. Po presedanju, nameščanju položaja za volanom, merjenju prostora za noge in glavo odraslih oseb, primerjavi odprtin za vstopanje, nameščanju otroških sedežev in ugotavljanju, kaj lahko počnemo s prostorom med njima, smo zapisali ter ovrednotili rezultate točkovanja uporabnosti potniškega prostora. Kljub zadovoljivemu splošnem vtisu smo našli tudi nekaj napak, ki jih nismo mogli spregledati. Alfa Romeo Giulia je zbrala manj točk na račun slabše kvalitete materialov in izdelave, v zadnjem del potniškega prostora ni imela odprtin za prezračevanje, prav tako pa je bila med slabšimi tudi pri udobju na zadnji potniški klopi. Še nekaj dodatnih točk je izgubila zaradi slabše uporabnosti sicer velikega prtljažnega prostora, kjer nismo bili zadovoljni niti z Jaguarjem XE in nerodnim zlaganjem prtljage v Lexus IS.
Ker so tokratni tekmeci bolj poslovne kot družinske narave, smo pri zlaganju v prtljažnik uporabili tri kovčke različnih velikosti (velik, srednji, majhen) in eno večjo potovalko. Večina tekmecev (Giulia, A4, serija 3 in razred C) je imela 480 litrov prostornine, medtem ko je bila slednja pri IS-u in XE-ju nekoliko nižja, 450 litrov. Kljub temu je prihajalo do precejšnjih razlik, pod črto pa so se najbolj izkazali trije nemški tekmeci, pri katerih je poleg naštete prtljage ostalo še nekaj prostora za manjšo torbo.
Pri vstopanju v zadnji potniški del so imeli fantje zaradi hitreje padajočega strešnega loka nekaj težav z Jaguarjem XE. Vsi avtomobili so dobili enako oceno za enostavno nameščanje dveh otroških sedežev, med katerima pa nikjer ni ostalo dovolj prostora za tretjega potnika. Pri ergonomiji in kvaliteti ter obdelavi materialov nas je najbolj prepričal Audi A4.
Druga petina: na cesti in poligonu
V običajni vožnji, še bolj po napornem dnevu v službi, v avtomobilih cenimo udobje in nenapornost, medtem ko nas na igriv dan sem in tja zasrbijo podplati – takrat je prava izbira varen dinamičen preizkus v centru varne vožnje AMZS na Vranskem. Preverili smo različne vidike, ki smo jim dodali še porabo na mešanem primerjalnem voznem krogu.
Testni krog je bil dolg 124 kilometrov in sestavljen iz dveh avtocestnih odsekov, dveh odsekov podeželske magistralne ceste (umirjena in dinamična vožnja) ter mestne vožnje. Na testnem krogu (mesto) smo uporabljali sistem start&stop in vozne programe: športnega na dinamičnem odseku, eko pa v umirjenem odseku in mestu. Meritve so bile opravljene v temperaturah nekoliko nad 20 stopinj Celzija ob delno oblačnem in sončnem vremenu. Pri točenju goriva smo po prvem samodejnem izmetu ročice dolivali počasi, do drugega izmeta ročice.
Če začnemo pri porabi, se je najbolje odrezal Mercedes-Benz razreda C z najnižjo skupno porabo 5,8 litrov na sto kilometrov, medtem ko se je na zadnjem mestu, morda tudi na račun neposrečenih zimskih pnevmatik v toplejših dneh, znašel Audi A4; razlika med njima je znašala 0,81 litra na prevoženih sto kilometrov. BMW serije 3 je bil kljub našim željam opremljen s štirikolesnim pogonom ter je s porabo zaključil na predzadnjem mestu. S četrtim mestom je presenetil hibridni Lexus IS, ki je na vožnji dokazal, da je lahko še kako konkurenčen popularnejšim dizelskim tekmecem, še posebej v mestu.
Na poligonu Vransko se je v dinamični vožnji najbolj izkazala Alfa Romeo Giulia, ki kljub dizelskemu agregatu kar vabi v zavoje, vozniku pa se zahvali z dobro povratno informacijo o dogajanju na cesti. Blizu sta ji sledila tudi najbližja tekmeca, BMW serije 3 in Lexus IS, za katera človek potrebuje nekoliko manj privajanja, saj sta na nek način lažje krotljiva – kar je v odvisnosti od trenutnega razpoloženja lahko prednost ali slabost. Tudi ostali trije, Jaguar XE, Mercedes-Benz C in Audi A4 so vozniško izvrstni, a so premalo izstopali v primerjavi s prvo trojico.
Zakaj Giulia ni končala na vozniškem prestolu? V primerjavi z Lexusom IS, ki jo je za malenkost prehitel, je imela precejšen zaostanek na področju zvočnega udobja vožnje.
Tretja petina: o sodobnih pametnih pomočnikih
Glede na to, da govorimo o prestižnih znamkah in uveljavljenih modelih, je bilo povsem jasno, da bomo sklopu preverjanja razpoložljivosti in delovanja sodobnih tehnologij za pomoč, udobje in povezljivost v vožnji namenili precej pozornosti. Pa se je izkazalo, da ni vse tako, kot smo upali in si želeli, ko smo razmišljali v smeri, da od modernega prestižnega avtomobila pač pričakujemo nadpovprečno naprednost, sicer se je z njim težje hvaliti.
Na primerjanem področju je najbolj zaostajala Alfa Romeo Giulia, ki kljub novodobni zasnovi na področju sodobnih pripomočkov daleč za tekmeci, precej pred zasledovalci pa sta se z resnično zavidljivim naborom in zanesljivim delovanjem Audi A4 in Mercedes-Benz C.
Pri asistenčnih sistemih je bilo nekaj več pozornosti namenjenega AEB, za katerega se pričakuje, da bo v tem razredu resnično serijski. Pešce na papirju prepoznava že večina znamk, kolesarjev še nobeden. Pri testu varnostnega zaviranja na blazini smo lahko opazili velike razlike v dejanskem delovanju: testni Audi A4 se je zgolj s kamero in brez radarja ter na zimskih gumah ustavil oz. opazno zavrl pri 50 km/h, BMW 3 z radarjem in Jaguar XE pa sta rušila že pri hitrosti 30 km/h. Tudi Lexus IS je bil zelo dober, Alfa Romeo Giulia bolj za silo, najbolj pa se je izkazal Mercedes-Benz C, ki je pričel z manevrom tudi pri 70 km/h. Ostale točke za asistenčne sisteme smo razdelili glede na to, ali model nudi določeno rešitev ali ne, ter kako napredna je. Alfa Romeo in Jaguar edina še vztrajata na ksenonskih žarometih, nemška trojka po drugi strani nudi vrhunske žaromete, ki se prilagajajo objektom.
Ko je govora o informacijsko-zabavnih sistemih, so razlike velike, veliko pa je za začetek odvisno od denarja, ki ste ga pripravljeni vložiti (dimenzije zaslona, zmogljivosti). Pozornost smo namenili tako logičnosti menijev kot tudi hitrosti delovanja in prehajanja, enostavnosti vnosa cilja v navigacijo in prekinitvi poti, grafiki in možnosti nastavitev oziroma prilagoditev.
Lexusov sistem na drsenje občutljive miške se nam je, v primerjavi s tekmeci, med katerimi na primer Mercedes-Benz in Audi omogočata celo pisanje s prstom, zdel nekoliko neroden. Nagradili pa smo tudi prijaznost priključevanja telefona preko prostoročne povezave Bluetooth ali kabla ter raznovrstnost virov in predvajanih formatov.
Četrta petina: o denarju
Kljub temu, da večina primerjanih znamk v komunikaciji izpostavlja zgolj tehnološko napredne varnostno asistenčne sisteme, se je v pogovoru s prodajalci v salonih izkazalo, da se kupci še vedno ne odločajo tako pogosto za njihovo izbiro, ko gre za seznam opreme za doplačilo. Tam se pogosteje, v odvisnosti od znamke, znajdejo praktični pripomočki (navigacija, radarski tempomat) ali lepotni dodatni (lita platišča večjih dimenzij). Iz naštetih smo oblikovali paket dodatne opreme in primerjali seštevek posameznih postavk na ceniku.
Primerjali smo tudi popuste, ki so mi jih navedli prodajalci posameznih znamk. V vseh primerih sem se, enako kot v preteklosti, predstavila in povedala, za kakšne namene potrebujem ponudbo. Prosila sem, da v ponudbi upoštevajo tipično opremo, kot bi jo običajno izbrali kupci za dano kombinacijo pogonskega sklopa, kot smo jo imeli na preizkusu. Poudarjam, da ne gre za cene avtomobilov s primerljivo opremo, saj imajo znamke precej različen pristop k oblikovanju paketov. Po eni strani izstopa Lexus, ki ima poleg kovinske barve le 6 doplačljivih opcij, po drugi strani nemška trojica, kjer je seznam opcij bistveno daljši, povsem svoja zgodba pa je tudi Alfa Romeo, kjer uporabniki cenijo drugačne dodatke.
Pri nemških znamkah so višji popusti povezani z večjim naborom dodatne opreme, pod črto pa so mi najmanj popusta ponudili pri Alfi Romeo za Giulio (uradno le 2.500 evrov, kar je pri ponudbeni ceni 47.500 EUR pomenilo 5 %). V sredini so se znašle znamke Lexus, Jaguar in Mercedes-Benz (10-13 %), nad njimi Audi (17 %) in povsem na vrhu BMW, kjer je znašal popust na modelu z vezanimi opcijami znašal skoraj neverjetnih 25 %.
Ko je govora o vzdrževanju, smo zbrali podatke o vzdrževanju do prevoženih 105.000 kilometrov, da bi čim bolj izenačili servisne intervale. Kot najcenejši se je izkazal BMW, kjer smo se ustavili pod evrskim tisočakom, medtem ko je bil najdražji Mercedes-Benz z več kot trikrat višjo ceno vzdrževanja v enakem intervalu. Kategorijo cen smo zaključili s stroški zavarovanja, ki medsebojno minimalno odstopajo, še največ na račun nekoliko nižje moči Mercedes-Benzovega dizelskega agregata, ki pri kategoriji obveznega zavarovanja spada v razred do 130 kW.
Zadnja petina: kateri je najbolj prepričljiv?
Čeprav naj o okusih že pregovorno niti ne bi razpravljali, se jim v tako obsežni primerjavi izjemno zanimivih tekmecev seveda nismo niti mogli niti želeli izogniti. Prav osebni okus in pripadnost posamezni znamki po mojem mnenju v tem segmentu privedeta do končnih razlik, ki pred nakupom prevesijo v korist enega ali drugega modela.
Tako smo se v zaključnem delu velike primerjave na čudoviti lokaciji Ljubnega ob Savinji v hotelu Planinka posvetili subjektivnim ocenam videza, počutja za volanom, prepričljivosti paketov, pojavnosti na cesti ter tistega faktorja, ki ga ne znamo dovolj natančno poimenovati, zato ga označujemo kot neznanke, z X.
V projektu PRIMA sodelujemo: Avto Fokus, Dnevnik, Finance, Komotar Minuta, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.
Še zadnjič sta se v spodadu za prvo mesto v kategoriji znašla Lexus in Alfa Romeo, ki jima je tesno sledil Mercedes-Benz pred bolj izenačeno preostalo trojico, ki je bila očitno premalo izstopajoča, da bi bila med trojico najbolj zaželenih. A verjemite, ko zapišem še zadnjič: prav vsak izmed prisotnih avtomobilov se je znašel v vlogi favorita pri nekomu od sodelujočih, ki bi ga z veseljem odpeljal domov. Za vedno.
Za konec
Več kot smo imeli zbranih rezultatov posameznih sklopov, bolj je naraščala napetost, saj pravzaprav nismo vedeli, kako se bo končala primerjava. Do zadnjega smo ugibali, na drugem mestu pa se celo soočili s prvim primerom povsem izenačenega rezultata dveh modelov.
Lestvica skupnih rezultatov ocenjevanja in delež doseženih točk
| Mercedes-Benz razred C | 1.516 | 72,88% |
| Lexus IS | 1.508 | 72,50% |
| BMW serija 3 | 1.508 | 72,50% |
| Audi A4 | 1.481 | 71,20% |
| Jaguar XE | 1.388 | 66,73% |
| Alfa Romeo Giulia | 1.205 | 57,93% |
Pot do rezultatov je bila dolga in naporna, med drugim nas je celo odpeljala po enega od konkurentov v Nemčijo. Vsi vključeni mediji smo dodali svoj prispevek, da bi v primerjavi lahko končno odgovorili, kje so prednosti in slabosti posameznih prestižnih limuzin srednjega razreda. In kljub temu, da dajete prednost eni ali drugi lastnosti avtomobila, vas bo morda zanimalo, kateri je po naši obsežni in poglobljeni primerjavi povsod najbolj uravnotežen. In prav tisti je PRIMA – Mercedes-Benz razreda C.
Urška Radolović (foto: Gašper Pirman, Ciril Komotar.)
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "Izbrali smo PRIMA prestižno limuzino srednjega razreda"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
A sem spregledal ali sploh nikjer ne piše kateri avto ste sploh testirali ( bmw vidim da je x drive ) ostali pa so?
Če sem spregledal se opravičujem, rezultatov pa ne bom komentiral razen da me je presenetil lexus
Seznam s tehničnimi podatki: https://www.avtomobilizem.com/novice/kaj-pa-vi-pricakujete-od-prestizne-limuzine-srednjega-razreda/10-04-2017/
“A verjemite, ko zapišem še zadnjič: prav vsak izmed prisotnih avtomobilov se je znašel v vlogi favorita pri nekomu od sodelujočih, ki bi ga z veseljem odpeljal domov. Za vedno.”
Z tem je vse povedano. Razlike so tako zanemarljive, kakovost testa vprašljiva, tako da, nobenega joka.
Alfisti z monologi spet v jok 🙂
Zmoreš ti tako argumentirat svoj pogled na test?
Meni ni potrebno, ker nimam kompleksov…
Občutek večv(r)ednosti je kompleks.
Večv(r)eden zaradi tega ker nisem fanatik neke znamke in me posledično nek test ne žene k “sproščanju” notranjih napetosti? 😉
Provociranje drugih s komentarji pod pasom je sproščanje napetosti.
Iz sosednjega članka, glede iste tematike:
lizard
1 dan 3 ur nazaj
Se mi je sicer zdelo že po tvojem prvem postu, da imam opravka s polpismenim človekom; ki se je verjetno mučil že s prehodom osnovne šole… s takimi kot ti argumentirana debata ni niti možna niti smiselna.
Ti pa praviš, da so moji komentarji pod pasom? 😀
Večv(r)eden zaradi tega, ker ti je na žulj stopil zelo dobro argumentiran post, kar nakazuje, da si fanatik neke druge znamke, na katero je ta post letel. Ampak bo trajalo, da si boš to sam pri sebi priznal, je dosti lažje drugega očrniti. da je z njim nekaj narobe.
Ironično si opisal ravno to, kar predstavljaja spodnji monolog 😀
Ljudje se ponavadi, ko z glavo niso zmožni sestavit proti-argumenta zatečejo k žalitvam. Potem jih pa samo še bolj razjezi, ker nimajo efekta.
Sicer pa napadaš človeka, ki zna vsaki znamki in modelu pohvalit njegova kvalitete; kar bi vedel če bi kdaj kaj za spremembo tudi prebral.
“Največ pozornosti je sicer res namenjeno voznikovemu prostoru, a nas je prav tako zanimalo udobje potnikov na zadnjih sedežih ter uporabnost prtljažnika. Poleg tega smo primerno pozornost namenili kvaliteti materialov in končni izdelavi.”
Ravno pred nekaj dnevi sem doma imel na testu MB C-klaso za več kot en dan in sem si vzel čas ter res v detajle pregledal celoten interier; zato v zgoraj napisano nekako ne verjamem; ali pa pri znamkah ki imajo imidž kvalitete le te enostavno ne pregledate dovolj dobro, pri tistih ki pa imajo slab imidž pa gledate pod prste. Interier v C-klasi bi rekel, da je zelo bi-polaren; eni deli vrhunski drugi presenetljivo slabi. V 70% res vrhunsko narejen, navduši natančnost izdelave vratnih panel, armature,… predvsem pa navdušijo stikala za pomik oken, sedežev, upravljanje klime, jakosti zvoka, načina vožnje (comfort, sport,…). S svojo cenenostjo me je pa zelo presenetila plastika sredinske konzole, ne samo na otip, ampak že ko potrkaš po njej deluje ceneno. Enako velja za predal na sredinski konzoli, katerega pokrov je majav in imaš oblutek da se bo vsak čas zlomil. Verjamem, da je v paketu s pravim lesom situacija drugačna. Črne klavirsko obarvane tipke (pod tipakmi za upravljanje klime) in okrog vrtljivega gumba, so pravtako izpod kvaliteti ki prisotji znamki – ne samo da se majejo in ko na njih pritisneš delujejo ceneno, tudi zgedajo tako. Še najslabši pa je izgled osrednjega zaslona, ki deluje kot poceni kitajska kopija iPad-a, sploh s črno klavirskim robom, ki ima opazno neravno površino, kar priča o slabi končni obdelavi. Potem pa je tu še pol centimetra velik luft okoli desnega zračnika za klimo, in pokanjoč zvok plastike vsakič ko malce pritisneš na katerikoli zračnik osrednje konzole. Skratka če išče in gledaš pod prste najdeš napake v vsakem interierju. Vsedel sem se tudi v C-klaso z enakimi sedeži kot tale v vašem testu in je zadnja klop zelo neudobna in trda – enaka oblika sedežev v drugem modelu in z boljšim paketom je sicer imela drugo peno v sedežih, saj so bili precej bolj mehki in udobni. Skratka vprašam se kako za vraga je možno da 8 novinarskih hiš tega ne opazi? Gre za namerno mižanje na eno oko ali pa veliko mero subjektivnosti pri ocenjevanju? Na isti dan sem imel doma še Giulio; in so zadnji sedeži npr. udobnejši kot ti črno/sivi v Mercedesu. Če bom pisal še + in – tega avto bo že predolg post. Nalsednji teden pa dobim na test še BMW-ja 3. Ne pravim, da je C-klasa vsesplošno nekvalitetna, daleč od tega, ampak da pa toliko novinarjev na kupu ne vidi teh nekaj pomanjklivosti je pa komično…
Na koncu imam še kritiko na izbiro avtov (kot v prejšnjem postu iz prejšnje novice tessta) – več bi bilo potrebno vložiti v načrtovanje in izvedbo testa; avti so imeli različne pogone (eni na 2 kolesa drugi na 4), eni zimske gume drugi letne (a se hecate?) in različne stopnje opreme in potem kritizirate v enih da manjka to in ono – ja manjka ker pač ni bila ta oprema dodana pri naročilu ne pa ker manjka na splošno v tem avtu. Lahko torej sklepam da si niste vzeli niti toliko časa da bi prebrali sezname serijske in dodatne opreme?