Mikal nas je namreč segment, ki običajno dvigne precej prahu in deli mnenja ljubiteljev avtomobilov. Kljub temu, da so nove limuzine okvirnega cenovnega ranga 45 tisočakov večini nedosegljive, je dejstvo, da tudi prodaja prestižnih znamk na slovenskem trgu že nekaj časa narašča – če gre vsaj do določene mere verjeti uradni statistiki, celo bolj kot prodaja “običajnih” znamk.
Žal nam tudi tokrat ni uspelo pridobiti vseh glavnih tekmecev – zaželeli smo si pravljične sedmerice – saj se pri zastopniku znamke Volvo niso odzvali vabilu k sodelovanju z modelom S60.
Kljub temu, da govorimo o primerljivem cenovnem razponu, se verjetno strinjate, ko zapišem, da so si tokratni tekmeci med seboj precej različni. Še bolj zato, ker so njihovi kupci po mojem mnenju do določene mere manj občutljivi na cenovna odstopanja in bolj pripadni izbrani znamki.
Če imajo bolj podobno ciljno publiko in prodajno strategijo pri nemški trojici Audi, BMW in Mercedes-Benz, prihaja do precejšnjih razlik, ko govorimo o Jaguarju, Lexusu in Alfi Romeo, za katero bo morda kateri izmed bralcev celo verjel, da ne spada med ostale tekmece. Mi smo bili drugačnega mnenja.
Kot sem pojasnila že v napovedi tokratnega velikega primerjalnega testa, smo segment prestižnih limuzin srednjega razreda definirali z izbiro pogonskega sklopa – dizelskega motorja razpona moči od 125-140 kilovatov ter samodejnega menjalnika. Seveda tudi tokrat ni šlo brez odstopanj, največjih v primeru hibridnega Lexusa IS, do določene mere pa tudi pri Audiju A4, ki je imel edini od primerjane šesterice pogon na prednji kolesni par ter nameščene zimske pnevmatike, ter BMW-ju 320d, pri katerem se je zastopnik odločil za testni avtomobil s štirikolesnim pogonom xDrive. Opisana odstopanja so posledično privedla do določenih razlik v sklopu ocenjevanja, ki se nanaša na vozne lastnosti in porabo goriva.
V primerjavi s preteklimi primerjavami smo tokrat nekoliko prilagodili ocenjevanje. Na področju uporabnosti smo več poudarka namenili potniškemu delu ter manj prtljažnemu prostoru. Večjo težo je dobila opremljenost s sodobnimi tehnološkimi pripomočki, ki jo proizvajalci nenehno izpostavljajo pri modelih, nekoliko manjšo pa cena oziroma stroški lastništva. Enako, čeprav morda še nekoliko bolj kritično, smo se lotili voznih lastnosti in subjektivnega ocenjevanja. Konec koncev so bolj zahtevni tudi kupci avtomobilov tega segmenta.
Podrobno tabelo, ki nam je služila kot podlaga za ocenjevanje tekmecev, najdete na tej povezavi.
V projektu PRIMA sodelujemo: Avto Fokus, Dnevnik, Finance, Komotar Minuta, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.
Žal mi tudi tokrat ni uspelo pravilno napovedati zmagovalca. Podobno velja za Gašperja. Če že veste, katerega bi izbrali sami, vas vabim k branju rezultatov PRIMA primerjave srednje velikih prestižnih limuzin v krajšem pregledu ali podrobnejši obrazložitvi ocenjevanja z obširno fotogalerijo.
Urška Radolović (Foto: Gašper Pirman, Ciril Komotar.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen