Zgolj kulisa?
Tako sem bil po slabih 13 letih, odkar je BMW prenehal ponujati malce skrpucalast model 318tds Compact (serije E36), ki se je ponašal z zgolj 90 konji, skorajda že povsem prepričan, da pri nas ni več možno homologirati BMW-ja s tako malim številom konj. Razmišljal sem, da bi lahko tako podhranjen predstavnik bavarske avtomobilske industrije morda deloval zgolj kot statična kulisa, ki bi na parkiriščih trgovskih centrov vlivala strahospoštovanje ostalim voznikom.
Po dveh letih od predstavitve druge generacije serije 1 (F20/F21), je bila v letošnjem letu pri njej predstavljena še najšibkejša motorna različica. Že znani 1,6-litrski štirivaljni agregat (interna koda: N47D16) je sicer razvit iz prav tako poznanega 2-litrskega motorja (predhodno testirana modela 118d ter 120d). In se takisto ponaša s tehnologijo BMW TwinPower Turbo z neposrednim vbrizgavanjem goriva preko skupnega voda z elektromagnetnimi ventili, ki delujejo pod tlakom 1.600 barov, turbopolnilnikom s spremenljivo geometrijo in popolnoma aluminijastim blokom motorja.
V praksi se »zgolj« 70-kilovatni motor odkupi z obilico uporabnega navora (največji navor 235 Nm je na voljo med 1.500 ter 2.750 vrtljaji), avto pa spodobno vleče že iz spodnjih vrtljajev, kar se kot hvalevredna lastnost izkaže pri skakljanju v mestu. Motor je sparjen z natančnim šeststopenjskim menjalnikom, njegova ročica pa se med vožnjo tako vznemirjeno trese sem ter tja, da deluje s svojo obliko in barvo kot pingvin s Parkinsovo boleznijo.
Po povsem subjektivnih občutkih je delovala testna enka podobno suvereno kot kakšna 77-kilovatna Škodina Octavia 1.6 TDI in je v nižjih vrtljajih celo bolj prepričljiva. Zaradi povsem spodobnih performans v vsakdanjem prometu pa me je testni primerek dokončno prepričal, da mi iz preventivnih razlogov ni potrebno odlepiti napisa »114d« z zadka avtomobila in da se mi pri speljevanju na semaforju ni bilo potrebno pretvarjati, da sem pozabil popustiti ročno zavoro.
Varčevanje?
In medtem ko sem se nehal delati bedaka iz samega sebe ter dokončno prenehal razlagati svojim sopotnikom, kako avto zaradi »frišnosti« potrebuje pravilno utekanje motorja, sem se pričel resno spraševati, koliko sploh lahko v realnosti privarčujemo z najnovejšo motorizacijo pri BMW-jevi enki. Resda je po ceniku model 114d cenejši za neskromnih 1.150 evrov od močnejše verzije 1.6d EfficientDynamics Edition, vendar se močnejša različica po uradnih tehničnih podatkih ponaša z manjšo porabo (3,8 l/100km : 4,1 l/100km). Je potemtakem nakup šibkejšega motorja še smotrn?
V realnosti sem, kljub pogosti uporabi načina ECO PRO (ta prilagaja karakteristike menjalnika in pedala za plin, optimizira delovanje klimatske naprave, potovalni računalnik pa obenem prikazuje, koliko dodatnih kilometrov si z varčnim načinom pridobil) ter ob hkratnem upoštevanju dokaj uporabnega indikatorja prestav, ki (končno!) ne posiljuje voznika, da mora že pri 35 km/h prestavljati v šesto prestavo, le stežka dosegal porabo izpod 5,5 l/100km. Ter se ob dani ceni testnega vozila, ki je presegla magično mejo 30 evrskih tisočakov, hkrati spraševal pri katerem prestižnem avtomobilskem modelu je potrebno plačati podoben kupček evrov na konjsko moč (mimogrede, odgovor se skriva v enem od sklepov testa). Okej, ceno testnega modela vsaj deloma omili trenutna akcija Eurobasket Edition s približno 5.000 evrskim popustom, a vendarle imaš vseskozi občutek, da bi svoje ime najraje spremenil kar v …
»Izpraznjena Denarnica«
Da tokratna testna verzija ne bi bi bila poleg kakšnega »korejskega Golfa« videti preveč golo, jo je bilo potrebno opremiti še z marsikaterim kosom dodatne opreme. In kljub precej sočnemu doplačilu slabih 6 evrskih tisočakov, testni paket še vedno ni vseboval povsem samoumevnih dodatkov kot so tempomat, dežni pomočnik ali vsaj zadnji parkirni senzorji! Zatorej se bojim, da ob bližnjem srečanju s cvetličnim koritom ne bo pomagalo niti običajno zdravilo, ki predpisuje blagodejno petminutno ogledovanje modro belega emblema na maski vozila.
Med tokratno dodatno opremo se je znašel tudi zanimiv soimenjaški paket opreme (in ne, moje ime ni Izpraznjena Denarnica!), ki vizuelno polepša celoten avto. Prepoznati ga je moč po posameznih belih dodatkih na karoseriji ter prijetno modri ambientalni notranji osvetlitvi, ob kateri potniki ponoči delujejo podobno kot rahlo bizarni liki iz Avatarja.
A k sreči so se bavarski tržniki že na začetku odločili, da zaenkrat zadnji pogon, izjemno uravnoteženo podvozje, ki se ponaša s skorajda idealnim razmerjem mase med sprednjo in zadnjo premo, izvrstne vozne lastnosti ter odličen komunikativni volanski mehanizem, še ne spadajo med doplačila.
Chanometer
Kmalu po tem, ko sem končal s testiranjem brutalnega Renault Megana RS RB8 in sem že nadaljeval s spoznavanjem najšibkejšega »Bavarca« v ponudbi, je bilo precej zanimivo opazovati reakcije naključnih znancev in neznancev. In kljub temu, da se je »plebejski« Renault ponašal s skorajda trikrat več konji pod motornim pokrovom, je bilo moč opaziti drastično več poželjivih pogledov, namenjenih ledvičkam na nosu BMW-ja. Skorajda pa sem imel že pripravljeno majhno brisačko, da bi brisal mokre slinaste sledi z všečne rdeče karoserije avtomobila. Ter s tem dobil še povsem zadnjo potrditev, da resnično ni vse v konjih!
Več o BMW, serije 1 pa na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "BMW 114d Urban Line – Samo bedaki in konji"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
JA itak ! Opranoglavke in glavci itak !
@frgo: odlična :-)))
angry bird line
Dober članek, avto pa …, ne vem no. Bl ne k ja.