Pri Cupri so pametno počakali, da sta trg srednje velikih baterijsko-električnih modelov preverila ID.4 in Enyaq. Ne le, da so izbrali svojo oblikovno smer, uspelo se jim je izogniti večini porodnih težav, ki sta jih imela koncernska tekmeca. Še več, Tavascan je z novim elektromotorjem AP550 postal konkurenčno varčen in se po vozniški izkušnji postavi pred oba.
Cuprina šola oblikovanja
Pravzaprav je bila izkušnja s Tavascanom sila pozitivna, kar nikakor ne morem pritrditi za prvo izkušnjo z ID.4. Res je, da so pri Volkswagnu z nekaterimi manjšimi posodobitvami precej izboljšali izkušnjo vožnje z ID.4, a je Cuprin Tavascan dovolj poseben in drugačen, da pusti enega boljših vtisov med baterijsko-električnimi modeli.
Že s kozmetičnega vidika deluje zelo moderno, všečno in drugače. Kupejevsko prirezana strešna linija, nabiti boki, skrite vratne kljuke in zanimiv svetlobni podpis so skladno združeni v smiselno celoto. Morda je še za odtenek bolj izstopajoč v potniški kabini. Predvsem zaradi oblikovne rešitve, ki so jo uporabili na osrednjem grebenu. Jaz se na ta oblikovalski element v obliki hrbtenice nisem nikakor navadil. Že od prvega stika z njim sem dobil občutek, da sedim v vesoljskem plovilu. Hkrati pa je bil otežen dostop do predala pod njim. Niti njegova površina ni smiselno izkoriščena, saj je na njem le stikalo za vklop vseh štirih smernikov.
Kljub kupejevski strehi dovolj prostorna notranjost
Čeprav gre za atraktivno oblikovan avtomobilski model, je v notranjosti izkoristek prostora presenetljivo dober. Tavascan sloni na arhitekturi MEB, kar prinaša določene prednosti. Prtljažnik s 540 litri je prostoren in uporaben (ima še globoko dvojno dno), na zadnji klopi ne zmanjka prostora za glave odraslih potnikov, prostora za kolena je prav tako dovolj. Za odmik od filozofije skupine poskrbijo še dobri materiali, predvsem pa odlični sedeži spredaj in nič kaj dolgočasno oblikovana armaturna plošča. Pravzaprav Tavascana z drugima modeloma znotraj skupine subtilno povezujejo le majhen digitalni zaslon pred voznikom, prestavna ročica na desni strani volanskega obroča in osvetljena drsna ploščica pod zaslonom na dotik. Postavitev menijev in domačega zaslona je seveda prilagojena Cuprinim zahtevam, čeprav bi slednji lahko bili bolj preprosti ter intuitivni. Predvsem pa bi lahko nekam v notranjost vrnili fizična stikala za klimatsko napravo. Mogoče ravno na prazen osrednji skeletni del, ki zdaj razen vizualnega efekta nima druge uporabne funkcije. Da ne pozabim: tudi Tavascan uporablja eno stikalo za odpiranje vseh štirih stekel, na volanskem obroču pa so izrazito nerodna ter pogojno uporabna na dotik občutljiva stikala. Škoda.
Z vsemi popravki pogonskega sklopa
Pri pogonu Tavascan ne prinaša večjih novosti. Je pa na trg prišel ravno dovolj pozno, da je del njegovega pogonskega sklopa najnovejši elektromotor AP550. Slednji v primerjavi s prejšnjim (glede na videno pri ID.4 in Enyaqu) ponuja precejšnje izboljšanje v smislu povprečne porabe in učinkovitosti. Zadaj nameščeni sinhroni elektromotor ponuja do 210 kilovatov moči, kar na cesti pomeni primerno poskočnost. Do stotice potrebuje 6,8 sekunde, kar je za več kot dve toni težak avtomobil kar dobro. Njegovo vzmetenje je zelo uravnoteženo, precej bolje kot pri že prej omenjenih koncernskih tekmecih. Pri Cupri so našli
ravno pravo mero udobja, športnosti in dinamičnosti. Pogon na zadnji kolesni par pripomore k njegovim dinamičnim sposobnostim, čeprav je vzmetenje še vedno nastavljeno bolj v smeri udobja.
Kaj torej povedati glede samega pogonskega sklopa? Nič pretresljivo novega, drugačnega ali nadpovprečno učinkovitega ne ponuja. V povprečju je porabil 19 kilovatnih ur, kar je pravzaprav zadovoljiv rezultat. V določenih voznih relacijah je bila poraba tudi 16 kilovatnih ur, na avtocesti pa praktično vedno nad 21 kilovatnimi urami. Z nadgradnjami so pri Volkswagnu poskrbeli, da je baterijsko-električni pogon na arhitekturi MEB postal bolj varčen kot prej, a rekordno nizkih vrednosti tudi z aerodinamično Cupro niso dosegljive. Realen doseg se tako giblje okoli 350 kilometrov, z ugodnimi voznimi pogoji ter primerno relacijo, kjer ni avtocestnih kilometrov, pa je brez težav izvedljivih tudi 400 kilometrov.
Če bo Cupra lahko storila podobno kot pri Bornu ter ponudila zelo dobro opremljen vstopni paket za konkrečno ceno, ki jo vsaj zaenkrat še izdatno zniža subvencija Borzen, bo Tavascan sledil priljubljenosti manjšega družinskega člana. Pri Cupri so namreč zelo dobro popravili stvari, ki so del arhitekture MEB, predvsem pa v svojem stilu oblikovali zunanjost in notranjost.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Opomba: Kot najbolj trendovsko znamko leta 2025 je v glasovanju Cupro označilo 72 odstotkov od skoraj sto tisoč bralcev Auto Motor und Sport.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Z razlogom najbolj trendovska avtomobilska znamka"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ko tole postavis ob bok bratrancu id4/5 je avto cisto nekaj drugega. Ima temperament.
Kako je grd spredaj
Meni pa od znotraj!