Najbolj naelektrena Corsa
V zadnjih časih smo se nekako že kar navadili, da morajo električni avtomobili izgledati čim bolj futuristično in nenavadno, zaradi česar so na cesti še kako opazni in prepoznavni. A ker obstajajo tudi vozniki, ki v svojem avtu ne želijo izstopati kot župnik v zaporu, nekateri proizvajalci ponujajo tudi malce bolj običajne izvedbe. Tovrstne strategije se tako med drugim poslužujejo tudi v koncernu Stellantis, kjer najdete kar nekaj omenjenih električno gnanih verzij (npr. Peugeot e-208, Opel Mokka-e, Citroen Berlingo-e, ipd.).
Mednje spada tudi najnovejša generacija Oplove Corse, ki se je pojavila na cestah že pred dvema letoma, pri čemer bodo le redki prepoznali, da gre za verzijo, ki skriva v svojem prtljažniku priključne kable. Corsa z dodatno oznako »e« se tako na zunaj loči zgolj po manjkajoči izpušni cevi ter – seveda – prej omenjeni črki »e« na B stebričkih in zadaj. Okej, zelo pozoren opazovalec bi znal ugotoviti še, da ima zaradi vgrajenega 345-kilogramskega akumulatorskega sklopa v karoserijskem dnu za 7 mm daljšo medosje ter za odtenek širša koloteka. In to je to! Znotraj? Prav nič drugačnejša od ostalih različic. Soliden (a nič kaj izjemen) izbor notranjih materialov, zelo spodobna multimedija ter skopo odmerjen prostor na zadnji klopi.
Vsekakor pa velja nova Corsa – pa naj gre za bencinsko ali električno gnano verzijo – za enega simpatičnejših in bolj všečnih predstavnikov segmenta B, ki ne nagovarja zgolj konservativnejših voznikov. Pri tem ji še kako pristaja živahen oranžni karoserijski odtenek (Orange Fizz), ki ji doda še kanček mladostnosti in vitalnosti. Le med prvo kozmetično prenovo naj je Oplovi dizajnerji ne posiljujejo z njihovim novodobnim oblikovnim dodatkom v obliki sprednjega »vizirja«, ki bi znal izpasti nekako prisiljeno (kot npr. pri Crosslandu).
Električna prihodnost
Pod motornim pokrovom Oplovega »električarja«, ki sicer sloni na koncernski modularni platformi EMP-1, se sicer nahaja že stari znanec iz ostalih modelov, ki zmore 136 KM največje moči. Res pa je največja moč na voljo zgolj v športnem načinu, medtem ko je v ostalih omejena (v običajnem na 109 KM in v Eco na 82 KM). Kot smo pri tovrstnih vozilih že vajeni, je podajanje moči hipno in zvezno, zaradi česar še najbolj pride do izraza med semaforji, ko prideta še kako prav hipno razpoložljiva moč in navor. Pri čemer zna v načinu Sport pokazati precej dinamičnega karakterja (za pospeševanje od 0 do 50 km/h potrebuje manj kot 3 sekunde!) ter celo rahlo esenco »hot-hatch« doživetja. Hja, vseeno pa ga le ne smete primerjati s kakšno podobno krepko, a občutno lažjo (cca. pol tone) Suzukijevo turbo-bencinsko gnano »petardico« (Swift Sport).
Elektro-agregat črpa energijo iz tekočinsko hlajenega baterijskega sklopa kapacitete 50 kilovatnih ur (oziroma 45 kWh neto), ki ga sestavlja 18 modulov z 216 celicami. Omenjeni akumulator je sicer moč napolniti tudi na hitri polnilnici (100 kW), kjer boste morali pustiti avtomobil parkiran cca. pol ure, če boste želeli vsaj 80-odstotno napolnjenost. Na domači polnilnici (7,4 kW) bo seveda potrebno počakati precej dlje, medtem ko je ob 550-evrskem doplačilu na voljo še trifazni 11 kW električni polnilnik (cca. 8 ur za 80% napolnjenost).
Potovalni računalnik ob povsem napolnjeni bateriji sicer pokaže več kot 330–kilometrski doseg, ki pa ga je moč doseči zgolj ob striktnem upoštevanju načina »nedeljski voznik«, brez da bi se odpravili na avtocesto. V povsem realnem svetu se avtonomija pričakovano zniža in znaša tam okrog 250 kilometrov, kar sicer ni slabo za avto, ki želi biti prvenstveno drugo vozilo v (premožni) družini. Realna poraba se je tokrat ustavila pri 16,5 kWh/100 km, kar sicer ni med najnižjimi, pri čemer je znala med avtocestnimi potepanji (hitrost 130 km/h) zrasti konkretno čez 20 kWh.
Zaradi dovolj energičnega in živahnega motorja je tako motorizirano Corso z užitkom zapeljati tudi med ovinki, kjer se izkaže z agilnostjo ter solidno okretnostjo. Pri Oplu so namreč električni verziji še dodatno prilagodili podvozje (pomožni okvir prednje osi, prilagojeni blažilniki in vzmeti) ter volanski mehanizem, kar jo naredi malce bolj dinamično. Se pa njena lastna masa, ki pokaže na tehtnici skoraj tono in pol, vsekakor pozna – pa četudi je zaradi baterijskega sklopa težišče nižje kot pri običajnih verzijah.
Predraga
V časih, ko proizvajalci pospešeno uvajajo takšne in drugačne trajnostne modele mobilnosti, se morda zdi še najbolj smiselno, da poskušajo čim bolj elektrificirati razred malih mestnih avtomobilov. Še posebej zaradi tega, ker pri omenjenih vozilih, ki večinoma ne veljajo za prvo družinsko prevozno sredstvo, ni tako zelo važna sama avtonomija baterije, z njimi pa se lahko brez skrbi premikate sredi mestnih središč.
V to formulo vsekakor spada tudi povsem elektrificirana Corsa, ki bi lahko navdušila marsikoga v prehodu k neizbežni električni prihodnosti. A kaj, ko vse skupaj dodobra pokvari (pre)visoka cena, katere ne more opravičiti noben argument (nižji stroški, subvencije, ipd.). Nenazadnje tudi elektrika ni zastonj! Dobrih 37 tisočakov za kolikor toliko spodobno opremljen avto segmenta B (ter obenem ne sliši na ime Mini Cooper JCW) je pač preveč, kakorkoli se že vzame! Pri čemer celo v lastni hiši električno gnana Mokka ni kaj prida dražja. In že zaradi tega verjamem, da bo marsikdo, ki išče primeren mestni avto, dodobra premislil, če ne bi raje posegel po konkretno cenejši bencinsko gnani verziji. Trajnostna mobilnost gor ali dol.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Dela se Francoza"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Tole bi mogl bit 17k € … ne 37 …
V teh cajtih si lahko srečen, če za 17k € lahko odpelješ bencinarja, kaj šele električarja. 🙂
Ne more bit, zaradi dragih surovin za baterije, ampak 37 je pa res pretirano. Danes v salonu videl Zoe, 39 000 !!!
Hja so pač predrage surovine.. kam to pelje bo čas pokazal..
Saj nam čas že kaže, kam to pelje 🙂
Volan bi bil lahko še večji
končno bo manj pločevine na cestah zaradi same cene avtomobila..
EV klasika. Predrago s premalo dosega. Ampak, ker ustrajno dražijo ICE, bodo kmalu cene izenačene. Kakor so “obljubili” do leta 2025.