Tokrat smo preizkusili bencinsko gnano različico T5 Evo, križanca kitajske znamke, ki stavi na preprost recept sodobnega in dovolj prepoznavnega videza, širok nabor serijske opreme in cenovno uvrstitev pod primerljive evropske tekmece.
Oblika, ki želi biti opažena
Forthingov športni terenec po oblikovalski plati ne skriva vpliva smernic zasnove določenih prepoznavnih evropskih in azijskih modelov, a kljub temu ne deluje kot še ena neposrečena kopija. Sam sem bolj dobil vtis, da so z upoštevanjem različnih oblikovalskih filozofij in videzom, ki v določenih detajlih spominja na nekatere podobne modele prestižnih znamk, hoteli pritegniti čim širši krog kupcev. Na nek način jim je to tudi uspelo, saj na cesti ali parkiriščih ne ostane neopažen z agresivnim videzom sprednjega dela z veliko masko, ki ji daje kontrast izrazito ozka zasnovo sprednjih žarometov. Poudarjena širina, izraziti blatniki in štiri izpušne cevi pa nakazujejo bistveno več športnega značaja, kot ga ima avtomobil v resnici glede na vozne lastnosti.
Za T5 Evo lahko po preizkusu zaključim, da je naravnan predvsem na udobje, saj podvozje solidno blaži cestne neravnine in omogoča nenaporno vožnjo tudi na daljših poteh. Ob bolj dinamični vožnji in hitreje odpeljanih ovinkih človek hitro opazi, da to ni njegovo področje, saj je zaznati preveč bočnega nagibanja, volanskemu mehanizmu pa za takšne manevre manjka kar nekaj neposrednosti in komunikativnosti. Zato sklep, da mu najbolj ustreza zmerna vožnja, pri kateri ohranja uravnotežene vozne lastnosti in pravo mero uglajenosti delovanja pogonskega sklopa.
Udobje pred športnostjo
Če so oblikovalci zunanjosti namenili bolj športno agresiven videz, pa je notranjost pravo nasprotje. V svetli in prostorni kabini nikakor ne dobimo občutka “športne” utesnjenosti, saj je spredaj kljub zajetni sredinski konzoli dovolj prostora v širino, razlogov za pritoževanje nad pomanjkanjem prostora pa ne bodo imeli niti potniki na zadnjih sedežih. Da ciljajo razred višje, so pri Forthingu pokazali tudi z izbiro materialov, saj so večini površin namenili mehkejše obloge iz umetnih materialov ob še sprejemljivi meri trše in klavirske plastike, ki je tudi tokrat predvsem v vlogi zbiralca prstnih odtisov.
Umetni materiali (kot imitacija usnja) so uporabljeni tudi na sedežih, ki bi sicer lahko nudili malenkost več bočne opore a vseeno pustijo dober vtis – tako vizualno, kot tudi z vidika udobja – upam pa, da bosta njihov videz in struktura ostala na podobnem nivoju tudi čez nekaj let, po dolgotrajni izpostavljenosti temperaturnim spremembam in sončnim žarkom. Voznikovo delovno okolje sestavlja v en panel združena kombinacija digitalne instrumentne plošče in zaslona informacijsko-multimedijskega sistema na dotik, ki bi lahko bil odzivnejši.
Kakšno nadgradnjo ali dve bi lahko namenili tudi infozabavnemu sistemu, za katerega upam, da kmalu dobi osvežitev, saj v nekaterih pogledih deluje zastarelo in uporabniku premalo prijazno, boljša pa bi lahko bila tudi sama kvaliteta zvoka. Analogni radijski sprejemnik namreč ne prikazuje podatkov o izbrani postaji (RDS), frekvenc priljubljenih radijskih postaj pa že dolgo časa ne znam več na pamet. Sprejemu digitalnega radia (DAB) je sicer namenjena ločena aplikacija, ki po eni strani izpolnjuje svoje poslanstvo, a občasno izgublja signal ali celo preneha delovati, tako da je potreben preklop med postajami oziroma sprememba vira za ponoven zagon.
Večina upravljanja poteka preko osrednjega zaslona, medtem ko je nastavitvam klimatske naprave namenjen panel z vrtljivimi in dotičnimi gumbi. Seznam asistenčnih pomagal je dokaj obsežen in vsebuje tudi tiste, ki so pri nekaterih konkurenčnih modelih na voljo le ob doplačilu. Sem pa imel za nekatere od njih (recimo prepoznavanje prometnih znakov) občutek, da so tam le zaradi “kljukice” na seznamu opreme, medtem ko drugi, vključno s prilagodljivim regulatorjem hitrosti in 360-stopinjskim pogledom kamer, korektno opravljajo svojo funkcijo.
Brez hibridne pomoči
Po dolgem zaporedju baterijsko-električnih ali hibridnih modelov sem po dolgem času ponovno preizkušal avtomobil z motorjem brez kakršne koli električne podpore. Pod motornim pokrovom, kjer je prostora za mnogo večji agregat, se je skrivala kombinacija turbinsko podprtega bencinskega motorja in samodejnega menjalnika z dvema sklopkama, ki je bila v tem primeru celo brez sistema start/stop. Bencinski 1,5-litrski štirivaljnik z Mitsubishijevim poreklom s pomočjo turbine razvije 130 kilovatov in kljub odsotnosti električne pomoči že od nizkih vrtljajev ponuja zadostno mero moči in navora – sicer brez športno sunkovitih pospeškov, a če nismo pozorni, merilnik hitrosti kljub temu hitro lahko pokaže preveč.
Povezan je s 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom, ki ob umirjeni vožnji z nekaj občutka razvaja z uglajenim delovanjem in hitrim prestavljanjem, medtem ko ga grobi pritiski stopalke za plin znajo vreči iz tira. Menjalnik se precej zanaša na motorni navor že od nizkih vrtljajev, saj hitro prestavlja navzgor, zato vožnja ob konstanti hitrosti lahko poteka tudi z manj kot 1.400 vrtljaji, kar se odraža na porabi. Nekoliko več uglajenosti in manj sunkovitosti bi si želel tudi pri speljevanju z mesta, saj avtomobil občasno namesto počasnega lezenja kar poskoči, kar je neprijetno pri počasnem manevriranju ali parkiranju na tesnih površinah. Sam sem to reševal s preklopom v varčni ali športni način vožnje, kjer je bilo to, vsaj po mojem občutku, manj opazno. Za pozitivno presenečenje je poskrbela motorna žeja, saj poraba, kljub temu da T5 Evo ni niti majhen niti lahek avtomobil, ni bistveno presegala sedmih litrov bencina na sto prevoženih kilometrov. Pri vožnji po mestnih ulicah lahko računamo s porabo do osmih litrov, pri kombinaciji vožnje po regionalnih cestah in avtocesti pa je avtomobilski računalnik beležil porabo okrog 6,6 l/100 km. Njegovo točnost sem tokrat preveril tudi s preračunom ob točenju goriva v obdobju testnih voženj; pokazal je realnejših 7 litrov porabljenega goriva na sto kilometrov, kar je po mojem mnenju še vedno izvrsten rezultat z vidika učinkovitosti.
Prepriča kot celota
Čeprav Forthing T5 Evo ni popoln avtomobil, kot celoten paket ne daje vtisa cenenega izdelka; to je za znamko, ki je kljub že nekajletni prisotnosti še vedno v obdobju preboja na evropski trg, precej pomembno. Sicer mu manjka nekaj uglajenosti, nekatere rešitve bi lahko bile boljše z vidika ergonomije in vsakodnevne uporabnosti, a po drugi strani ponuja dovolj prostora, bogato opremo ter dovolj zmogljivo in varčno pogonsko kombinacijo, da ne deluje več le kot še en kompromis, ki ga kupci izberejo zgolj zaradi nižje cene. In ja, tudi pri meni je po vseh prevoženih kilometrih tekom testnega obdobja dovolj dobro popravil začetni mlačen vtis.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Dovolj drugačen, da vzbuja pozornost"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sramota za avtomobilizem.com, da takemu zmazku za 27k da oceno 8. krneki. Bralci upravičeno sumijo na plave kuverte s kitajske.
Če sem malo žleht, bi reku, da mi tole zgleda kot “Lamborghini s Temuja”… 😋
Kar se pa eventuelne “nenaklonjenosti” do modelov v testnih prispevkih tiče (če je debata že zavila v to smer), pa bi mene prej kot konkretna zanesljivost in kvaliteta testiranega kitajskega vozila, skrbelo nekaj drugega (še sploh, če se spomnim kolikokrat je v testih kakšnih modelov evropskega, a ne-germanskega porekla, bila “izražena skrb” glede njihove poprodajne vrednosti in dolgoročne zanesljivosti)…. In to je, poleg rahle skepse v poprodajni servis in hitrost/razpoložljivost rezevnih delov, predvsem to, ali bo znamka dotičnega “kitajca” na testu čez par let sploh še obstajala!?! Ker…. dolgoročno, kljub velikosti Kitajske, vsa ta “poplava” najbrž debelo čez 100 avtomobilskih znamk preprosto NE MORE obstat in preživet!!! In vsaka do njih bo, če bo le lahko, iskala, oziroma, že išče možnost za preživetje tudi zunaj Kitajskega trga. Kar seveda pomeni, da bodo kupci znamk, ki ne bodo preživele, ostali “na suhem”…. ne glede na to, kako “ugodno so prišparali” v primerjavi z nakupom kakšnega evropskega modela.
Ergo, če se ob cenah kakšnega novega “francoza” radi sprašujete o smislu nakupa zaradi možne hitre depreciacije, bi bilo v testih trenutno še precej neznanih in nedokazanih znamk mogoče lepo, če bi malo bolj “popraskali” vsaj po njihovih postprodajnih uslugah, in generalnih razmerah proizvajalca kateremu znamka pripada. V tem primeru z Dongfengom (ki je, evo-ti-ga-na, v preteklosti bil v veliki “španoviji” ravno s Francizi 🤣)
Nov dan nova kitajska propaganda na 駕駛.com Aja ups, zaenkrat je se avtomobilizem.com
Resno, kolk sem vas sit. 8 koncna ocena za ta zmazek, nikjer pa ni omenjeno kako sranje od avta je njegov predhodnik (kot so ze prej omenili pred mano). Zavajanje kupcev samo za to ker proizvajalci dovolj placajo.
Da bi potem vsaj nekaj tega kesa namenili prenovi portala ki z izgledom in hrosci res prov klice po tem da vse skupaj crkne. Sej bo, in prej ko bo, boljse bo. Samo kako boste potem novinarcki hodili na tiskovke okrog?
Bom tokrat naredila izjemo in odgovorila na komentar, ki to pravzaprav ni. Če hočemo ali ne, evropska industrija trenutno stoka, kako težko jim je preživeti kljub protekcionizmu EU, medtem ko kitajska dela s polno paro, da bi dobila čim večji del pogače na mednarodnih trgih. Kot vsi ostali avtomobilistični mediji v Evropi pišemo o tem, kar se v tej industriji dogaja in o tem, kar se na našem trgu prodaja. Tudi če ste žaljivi do piscev tega portala, se to ne bo spremenilo. Bomo pa morda morali razmisliti o tem, da bi zaprli komentarje pod prispevki, kot so to na žalost morali storiti številni večji slovenski portali. Pri nas smo bili vedno ponosni na relevantne komentarje bralcev, ki so dopolnili vsebino, tudi če se nismo povsem strinjali z njimi. Pa še to, da vas ne bo skrbelo: za objave testov avtomobilov ne zaračunavamo niti proizvajalcem niti uvoznikom niti trgovcem. In bodimo realni: ne gre za dolgotrajne preizkuse, zato je nemogoče realno oceniti, kako se avtomobil obnese in kakšne so poprodajne izkušnje v obdobju več let – te izkušnje imajo lastniki in so dostopne na drugih mestih.
Edit/mod: Kršitev Pravilnika (člen 1.2)
Gledam izkušnje uporabnikov na FB in vem koliko je približno ura. Razmerje med ceno in kvaliteto je zelo vprašljiva
Nima veze, koncno oceno ima kar visoko, tako kot vsi kitajcki. Ceprav se ob odpiranju okna cela vrata opazno upognejo. To so nasi novi standrdi, vse je dobro, samo da je uvozeno. Da je nekaj drugace. Vcasih smo se takim izdelkom smejali in vihali nos. Danes jih vsi mediji forsirajo na najvisja mesta, ceprav so dalec od standrdov, karsnih smo navajeni.