Za ljubitelja avtomobilov je poznavanje zgodovine Mustanga nujno, tako kot je nujno, da fizik pozna Arhimedov zakon ali kuhar z zavezanimi očmi ve, kakšen kos mesa mora odrezati. Mustang je v petdesetih letih obstoja postal del ameriškega avtomobilskega izročila in avtomobil, ki je množicam za sprejemljivo ceno prinesel športne zmogljivosti ter videz. Saj veste, kako prepoznati Mustanga? Je dolg, ozek in jezno renči.
Če je v Evropi Mustang veljal za eksota, to vsekakor ni veljalo v ZDA. Izdelovali so jih v skupnem obratu z ostalimi modeli, s katerimi si je delil številne sestavne dele. Proizvodnja nikoli ni bila nič posebnega, nikoli si niso vzeli dodatnega časa za dodelavo podrobnosti ali kaj naredili s pomočjo izbranega znanja in rok delavcev. A kljub temu je Mustang s svojo preprosto filozofijo omrežil na milijone src.
Po številnih filmskih vlogah – predstavil se je tudi ob Rogerju Mooru v Bondovi klasiki Goldfinger – je šla njegova pot strmo navzgor. Le v Evropi ne, kjer so cene rabljenih Mustangov, ki so jih lastniki sami uvozili, dosegale višave. Ravno zaradi njegove redkosti je pri nas postal še toliko bolj zaželen kos avtomobilske klasike in pri Fordu so to naposled le spoznali. Dokaj pozno, če vprašate mene, a k sreči je, prvič po letu 1964, v aktualni generaciji uradno naprodaj tudi pri nas.
Začelo se je leta 2009
Če se je zgodba o uspehu začela pisati leta 1964, je do zasuka prišlo leta 2009. Ford je takrat naznanil svojo globalno strategijo. Namesto štirih, petih različnih modelov, ki bi bili vsak posebej namenjeni določenemu trgu, bodo ustvarili en multikulturni avtomobil in ga prodajali po celem svetu. Če takšna taktika ustreza Focusu ali Fiesti, so pri Mustangu naleteli na oviro. Avto, ki ni veljal za najbolj agilnega in je imel v nosu nameščen težak ter požrešen osemvaljni agregat, enostavno ni primeren za vse bolj zahtevne evropske kupce. Kaj so storili? Z znanjem oddelka Ford Performance so v Mustanga namestili manjši štirivaljni agregat in ga izboljšali do te mere, da se pelje odlično tako v zavojih kot na avtocestnih ravninah.
Solzica ali dve
Težko je razložiti, s kakšnim veseljem sem se odpravil na prevzem Fordove klasike. Kar nekaj tednov sem potrpežljivo čakal na dan, ko bom sedel za volan osemvaljne raritete. Si lahko predstavljate moje razočaranje, ko sem prišel izza vogala in pred seboj zagledal čudovitega rdečega Mustanga, ameriško mišico, z vgrajenim štirivaljnikom v nosu, ki na koncu, kljub 233 kilovatom, nosi precej običajno oznako EcoBoost?
Tolažba
Zdaj bom pljuval v lastno skledo, vendar po začetnem šoku stvari le niso bile tako črne. Res, da je Mustang z osemvaljnikom malenkost močnejši in ima zvočno kuliso po mojem okusu, a velikokrat pozabimo, da ima manjši prisilno polnjen štirivaljnik le 77 kilovatov manj. Povrhu vsega je na prvi osi 65 k
ilogramov lažji, kar je glede na razmerja in zadnji pogon nezanemarljiv podatek. Jap, tudi cenejši je in porabi kar nekaj litrov manj goriva. Realno gledano: razen za hvaljenje pred kolegi ni bistveno, da iz mirovanja do sto km/h porabi sekundo več.
Moje domneve, da pri 99 odstotkih ljudi štejeta le videz in status, se je le potrdil ob številnih dvignjenih mobitelih ali palcih. Gre za privlačen paket, ki je očitno tudi brez oznak GT in V8 dovolj prepričljiv, da mimoidoče v trenutku očara. Le za volanom zmanjka nekaj avtomobilske erotike, predvsem zaradi neprepričljivega hrumenja, ki prihaja skozi dvojna zaključka izpušne cevi.
Gre na bolje
Nič manj osupljiv ni pogled na potniško kabino. S 
pomočjo letalskih stikal, ki se žal premikajo le v eno smer, že videnega zaslona na dotik Sync2 in na prvi pogled udobnih usnjenih sedežev precej dobro skriva svoje ameriško poreklo. Videti je, da so se pri Fordu zelo potrudili, da bi s premišljeno potniško kabino zadovoljiti predvsem nas, Evropejce. Vstopanje na zadnjo klop je težje, vendar primerno obliki karoserije, sedeti zadaj pa pravzaprav ni preveč naporno. Veliko zadnje steklo ustvari dovolj svetlobe, da izniči klavstrofobičen občutek, prostora za kolena je dovolj in moja partnerka je celotno pot do slovenske obale sedela pravzaprav več kot udobno.
Ob daljšem druženju sem hitro spoznal, da vse ni tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Plastika je na nekaterih delih sumljivo trda, nehote hitro opaziš kakšen neenakomeren potek linije in še vedno razburja neodziven Sync2. A na koncu so to malenkosti, ki ne pokvarijo bistveno splošnega vtisa. Sem pač pikolovski.
Za volanom: odlično
Če bi pogledal v zgodovino, se je Mustang vanjo zapisal kot hiter, glasen avtomobil, ki je bil nesposoben hitro odpeljati serijo zavojev. Zdaj so Fordovi inženirji vse postavili na glavo. Mustang se v zavoje zapodi poln samozavesti, kot dobro dresiran žrebec obrača novo stran v svoji knjigi. Elektronski servovolan ni najhitrejši, a je presenetljivo natančen in nudi vozniku razmeroma dovolj informacij o tem, kaj bodo storila sprednja kolesa.
A največja revolucija se je zgodila zadaj. Mustang je dobil neodvisno večtočkovno zadnje vzmetenje, prvič po letu 1994 in modelu SVT Cobra. S tem je vozniška izkušnja popolnoma spremenjena, avtomobil je bolj umirjen in nikoli mi ni bilo potrebno skrbeti, da me bo neravnina sredi zavoja vrgla iz smeri. Mustang se še vedno težko primerja z evropskimi raketami tipa Renault Megane R.S., Volkswagen Golf GTI ali Seat Leon Cupra, vendar kljub temu nudi nepozabno vozniško izkušnjo.
Je bolj udoben, skozi zavoje ni najhitrejši, a je po drugi strani lahko tisočkrat bolj zabaven. Saj veste, pogon na zadnji kolesni par in več kot tristo ”konjev” kar vabijo k pobalinstvu.
Stegnite se za osemvaljnika …
… če živite v Nemčiji, kjer je osemvaljnik šest tisočakov cenejši kot pri nas Mustang z vgrajenim 
agregatom EcoBoost. Situacija je pri nas na žalost drugačna, saj zaradi dodatnih obdavčitev cena ni denarnici prijazna. Razlika med štirivaljnikom in osemvaljnikom pa je naravnost gromozanska – 16 tisoč evrov! Glede na razliko v ceni, bi dvakrat premislil ali bi se odločil za čustvom naklonjenega osemvaljnika ali še vedno ekspresno hitrega ter bistveno cenejšega štirivaljnika. Odgovor na to vprašanje ponuja predvsem vaše stanje na bančnem računu.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Ameriške sanje na dosegu rok"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Hahaha ob odstavku o razočaranju, ker je računal na V8 sem se kar vživel! Če bi se jaz odločal za tole, bi sigurno vzel osemvaljnika. In sigurno grem raje v Nemčijo odpret neko podjetje, samo da ga lahko tam registriram na podjetje, kot pa da dam našim lopovom 16 tisoč eur za futranje raznih nepotrebnih zavodov, medresorskih skupin, itn.
Na dosegu rok ja … mislim da 50k+ ni glih “na dosegu rok”. Pa še to, Američani majo vsaj 3x višji standard od nas, 3x nižje cene bencina, pa za to ceno dobiš pri njih GT500 verzijo, ne pa nek 2.3 mlinček.
Res je galona 3,6 litra ali 3,7l TX je lahko tudi samo 1$ ali 2.23$ torej če imaš normalen dohodek 50 ali 60K na leto si ga lahko kupiš in privoščiš. Ostali do 35K dohodka in manj jih pa tu ni.
http://www.eia.gov/petroleum/gasdiesel/
Pripombi “zahtevni Evropski kupci” se pa vedno nasmejim. Se pravi zahtevni kupec zahteva 4cyl v svojem sanjskem muscle ali športnem avtomobilu? Katerikoli že je to. Ta je pa dobra. Sicer pa Mustang je že zdavnaj imel 4cyl, že v sedemdesteih letih prejšnjega stoletja, niso imeli “zahtevni Evropajci” nič pri tem, ne takrat ne danes. No, največji hec je pa to, da “zahtevni Evropejci” v glavnem v veliki večini kupujejo V8 mustange in ne 4cyl Ecoboost. Pa še nekaj nebuloz se najde v članku. Pa ne gre za to, da bi na vse načine zagovarjal Mustanga, zagotovo ima svoje minuse, kot jih ima vsak avto ampak traparij pa res ni treba pisati.
Sej si čisto prav povedal, ne vem kakšni kerlci ti minuse dajejo.
Ha, ti si dobil še več minusev, samo zato, ker se strinjaš z mano. Haha…. Ah, saj veš… to so tisti zahtevni Evropski kupci, ki bodo raje kupili Twingota saj bolj ustreza njihovim nadstandardnim zahtevam. 😉
Cruiser, s polno ritjo je lahko srat’.
Mhm. In edini, ki na polno serje tukaj, je tale kvazi novinar Gašper Pirman. Zanimivo koliko neumnih debilnosti je zmožen napisati. Že sam uvod v članek je debilen in kaže na to, da tip nima najmanjšega pojma in kar nekaj nabija. Kaj imajo pin up, hamburgerji in rock’n’roll pričeske z Mustangom ve samo njegova omejena in zaplankana “pamet”, no vsaj misli da ve. In tako v tem duhu tudi v nadaljevanju članka piše totalne nesmisle, ki jim lahko nasedajo zgolj enako nevedni.
Super vendar z eno pripombo. Sprednja maska enostavno ni ”taprava”. Malo ji vseeno manjka tiste agresije, mišice. Vsaj meni se tako zdi.