Sprinter v gojzarjih
V avtomobilskem svetu se vsake toliko časa razvijejo precej žolčne razprave o avtomobilskih modelih, tako imenovanih »heretikih«, ki predstavljajo precejšen odmik od osnovne filozofije znamke. Spomnite se zgolj na Porsche Cayenne, ki je med ljubitelje proizvajalca športnih vozil iz Zuffenhausna vnesel toliko nemira, da bi nad njim izvajali tudi eksorcistične rituale, če bi bilo to potrebno. A pri avtomobilskih proizvajalcih že od nekdaj prav dobro vedo, da se zgolj od tovrstne ljubiteljske kulture zagrizenih navdušencev nad njihovo znamko, med katerimi je tudi veliko število takšnih, ki nikoli niso oziroma nikoli ne bodo kupili njihovega vozila, ne da ravno preživeti.
Tako so tudi pri angleško-nemškem Miniju že pred časom ugotovili, da se zgolj s svojim osnovnim trivratnim modelom v slogu žepne rakete ne bodo mogli ravno obdržati na avtomobilskem zemljevidu, zaradi česar morajo dodobra razširiti svoj portfelj modelov. Pa četudi ustvarijo za znamko Mini eno najbolj bogokletnih karoserijskih izpeljank – športno uporabnega polterenca. A model Countryman se je izkazal za zadetek v polno, kar pa v teh časih niti ni preveliko presenečenje.
In glede na to, da je znamka Mini dodobra poznana v javnosti tudi po malce bolj popopranih različicah, na katerih se blešči oznaka JCW, ni bilo prav nobeno presenečenje, da so tovrstnega »testosteronca« že leta 2012 zapakirali še v športno uporabni Countryman. Saj so želeli na vsak način ponuditi tiste znane minijevsko športno-dinamične občutke vsem, ki potrebujejo malce bolj prostorno družinsko nastrojeno vozilo ter tistim, ki se zaradi hrbteničnih težav v obliki spinalne stenoze ne morejo več skobacati v mali trivratni gokart.
Resda je pred petimi leti še marsikdo precej nejeverno zmajeval z glavo ter se spraševal, kdo bi sploh kupil tovrstno kombinacijo malega dirkalnika in športno uporabnega križanca. A so pri angleško-nemškem proizvajalcu z njegovo drugo generacijo, ki so jo predstavili letos spomladi, dokončno dokazali, da se jim očitno le splača, da imajo tovrstnega sprinterja v gojzarjih v svoji ponudbi.
Teatralno
Najmočnejši Countryman, kateremu sicer konkretno za hrbet diha že priključno hibridna (!) različica Cooper S E z 224 »konji«, se tako ponaša z enako BMW-jevo dvolitrsko turbobencinsko štirivaljno motorizacijo kot trivratna različica. Le da se lahko, za razliko od slednje, pohvali z dvema prestavama več pri menjalni avtomatiki ter serijskim štirikolesnim pogonom All4, ki poskrbi za precej bolj učinkovit prenos razigrane konjenice na cestišče ter skoraj popolno odsotnost podkrmarjenih občutkov.
231 svobodeželjnih žrebcev, ki še najbolj rezgetajo (in to dobesedno) med petimi in šestimi vrtljajnimi tisočaki, tako poskrbi za precej suverene zmogljivosti največjega Minija v ponudbi ter vsaj delček pobalinskih občutkov. Pri tem dodatno toplino v srcu prinese renčeč zvok motorja, ki se ob spremljavi pokov iz izpušne cevi oglaša s prepoznavnim pokajočim zvokom, ki spominja na hibrid podivjane vrtne kosilnice ter razdraženega velociraptorja. Ter doseže v načinu Sport (trši volan, odzivnejša stopalka za plin in menjalnik, glasnejši agregat) tik pred rdečimi motornimi vrtljaji svoj glasbeni crescendo.
Vendar pa navkljub omenjeni gromoglasni (ter obenem tudi precej erotični) zvočni spremljavi, zaradi katere imaš občutek, da bo najdražji Mini v ponudbi kar potrgal asfaltne zaplate s cestišča, tako motoriziran Countryman le ne ponuja enakih dirkaških doživetij kot manjši bratec. Kar je nekako tudi razumljivo, ob več kot 300 kilogramskem pribitku pri masi. Ter občasno deluje kot teatralnež, ki, podobno kot Grims, več laja kot pa grize.
A da ne bo pomote – ob zgolj 6 in pol sekundnem pospešku z mesta do 100 km/h še vedno govorimo o precej urnem križancu. Je pa hkrati tudi res, da je lahko podobno hiter enako močan dizelski BMW X1 (model 25d xDrive), ki pa je obenem tudi precej manj požrešen!
Gokart med križanci
A Countryman JCW, ki je z novo generacijo pridobil ozkim parkirnim mestom manj prijazne zunanje mere ter posledično tudi precej uporabnega notranjega prostora, daleč najbolj navdušuje med vožnjo. Tu enostavno ni dilem glede njegovega porekla!
Resda zaradi športno terenske zasnove ne gre pričakovati vozne lastnosti kot pri manjših izvedbah, a vseeno velja za enega zabavnejših predstavnikov med sebi enakimi. Kombinacija vrhunsko uravnoteženega podvozja, fantastičnih zavor Brembo ter izjemno komunikativnega volanskega mehanizma namreč doprinese znani minijevski občutek, pri katerem se ti zdi, da imaš kolesa pričvrščena kar na svojo zadnjico. Vse skupaj dodatno nadgrajuje serijski štirikolesni pogon, ki poskrbi za varen oprijem tudi na mokrem ter obenem dovoljuje dovolj igrivo odnašanje zadka. Fantastično!
Ker pa je dinamičnost tokrat v ospredju pred udobnostjo, je potrebno vzeti v obzir dokaj trdo nastavljeno podvozje, ki v kombinaciji z nizkopresečno 19-palčno obutvijo ne bo ravno povšeči vašim sopotnikom. Okej, pa saj tako ali tako govorimo o vozilu, ki želi biti prvenstveno hot-hatch raketa, na kar kažejo prepoznavni zunanji (rdeče obarvani) John Cooper Works detajli, ter šele potem družinsko uporaben SUV.
Cenovni sakrilegij
Najbolj popopran Mini v traktorski preobleki je posebnež. Avtomobil, pri katerem je treba odklopiti racionalni del svojih možganov. Še posebej ob ceni testnega vozila, pri kateri je moč najti celo znotraj BMW-jevega koncerna … marsikaj.
Ter povsem odmisliti, da je za dobrih 6 tisočakov manj na voljo povsem dovolj testosteronsko nastrojena 192-»konjska« različica Cooper S ALL4. Da o tem, da bi si lahko za enak kupček cekinov privoščil bistveno bolj uživaško trivratno različico (pri kateri že verzija Cooper S povsem zadostuje), skupaj z družinsko nastrojenim križancem malce manj prestižnega pridiha (npr. kakšen Kia Sportage), niti ne govorim.
A ker v avtomobilskem svetu še zdaleč ni vse podrejeno racionalizmu, najdejo pot do (petičnejših) kupcev tudi takšna vozila, kot je Countryman JCW. Pa četudi ga marsikateri konservativni ljubitelj kultne angleške avtomobilske ikone označuje za avtomobilskega heretika med Miniji. Vendar pa pri angleško-nemškem proizvajalcu prav dobro vedo, da ravno tovrstni »odkloni« od tradicionalnega pogosto prinašajo največ denarja.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Heretik"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Precenjen kot vsi ostali miniji