Mali križanec
Male Toyotke nikakor niso nekaj novega na evropskih cestiščih. Aygo namreč poznamo že skoraj 20 let, v letošnjem letu pa so predstavili že tretjo generacijo priljubljenega modela. A če je prva izvedba malega Toyotinega »škratka« še veljala še za svojevrstno avtomobilsko preproščino ter je bila namenjena osnovnemu prevozu med točko A in točko B, pa zadnja že spada med malce bolj trendovsko modne. Nenazadnje že zaradi nekoliko bolj avanturistične zunanje oprave, ki ga približa videzu športno uporabnih križancev. Hja, terenski avanturizem se pač – podobno kot preste na Oktoberfestu – še vedno precej dobro prodaja. Zato tudi nova oznaka – X.
Avtomobilček, ki je malenkost večji od svojega predhodnika (235 mm v dolžino), sicer nastaja na globalni platformi GA-B, na kateri je moč najti že večjega Yarisa ter njegovega »skrižanega« bratca z dodatkom v imenu Cross. Za dodatno dozo igrivosti in radožive prikupnosti poskrbijo dvobarvne karoserijske opcije (kontrastna črna streha), ki poskrbijo, da boste na cesti vsekakor opazni. Če že zaradi velikosti ne …
Za precej neobičajen dodatek veljajo kar 18-palčna platišča (višji paketi opreme), ki so bila pri testnem primerku (Limited) ozaljšana z oranžnim barvnim vstavkom. Okej, vsem tovrstni barvni lišp ne bo povšeči, je pa vsekakor opazen. Mali Aygo, ki tokrat ni nastal v »španoviji« s Francozi, kot pri prvih dveh generacijah (Peugeot 107 in Citroen C1), vsekakor velja za enega bolj dramatičnih predstavnikov svoje vrste (v primerjavi s Hyundajem i10, Suzukijem Ignis, Kio Picanto, ipd.). A se vseeno zdi, da ne ponuja tiste prezence kot tolikanj simpatična Fiatova petstotka. Vsekakor pa ni dolgočasen. Nikakor!
Brez čudežev
Čeprav je novi Aygo zrasel tudi znotraj (90 mm daljše medosje ter 60 litrov večji prtljažnik v primerjavi s predhodnikom), pa kakšnih prostorskih čudežev vseeno ne smete pričakovati. Spredaj se sedi dovolj dobro, čeprav bi sedeže težko označili za prav udobne (v tem elementu ga Hyundai dodobra prekaša), zadaj pa je že kriza. Ob tem bodo zadaj sedeči potniki tožili še nad ne najbolj radodarno odmerjenim kotom odpiranja zadnjih vrat, skozi katera se bodo le stežka skobacali prekomerno raščeni posamezniki. Zadaj je očitno prostora bolj za otroke.
Znotraj preseneča sorazmerno velik zaslon multimedijske naprave, ki pa ne velja ravno za najbolj odzivnega. Obenem se ne more pohvaliti niti s sliko zadenjske kamere, saj bi ta lahko imela boljšo ločljivost. Resda govorimo o avtomobilu najnižjega razreda, a kaj, ko gre za primerek, ki se ne more pohvaliti tudi z nizko ceno. Pri vozilcu, ki stane že v osnovi slabih 16 tisočakov, bi obenem pričakoval še za odtenek manj ceneno plastiko ter boljšo izdelavo (npr. nenatančno vgrajeni zvočniki). Pri tem bi si pri dani ceni zaslužil tudi kakšne manj »preproste« rešitve, kot je npr. arhaično odpiranje zadnjih stekel, ki spominja na neke stare prežvečene avtomobilske čase (npr. Yugo) ali pa »piskajoče« okrogle zračnike, če so priprti. Toyota zna to tudi bolje, kar so že dokazali.
Brez presežkov
Glede na to, da se bo mala Toyotina igračka premikala bolj ali manj znotraj mestnih obzidij, je nekako razumljivo, da ne smete pričakovati pod motornim pokrovom posebnih presežkov. In jih tudi dejansko ni. Dobro znani litrski trivaljnik, ki vleče svoje korenine še iz prve izvedbe, ne pozna turbo puhala, obenem pa se ne more pohvaliti niti s tolikanj cenjeno hibridno tehnologijo. Resda s svojimi 72 KM največje moči ter dokaj nizko navorsko vrednostjo (93 Nm) ne ponuja niti esence ekstatičnih užitkov, a bi moral zadovoljiti uporabnike pri premikih v mestnih središčih.
Mali atmosferski agregat, ki svojo trivaljno naravo precej glasno sporoča svoji okolici, je sicer dovolj odziven pri nižjih vrtljajih, a se kar precej muči v približevanju rdečemu območju, ki ga sicer načeloma ne mara. Petstopenjski menjalnik ni ravno biser med podobnimi izdelki, a je kolikor toliko natančen in se precej manj zatika kot pri prvi generaciji.
Agregat svojo največji prednost pokaže tako šele pri porabi goriva, ki jo je brez večjih težav moč držati pod vrednostjo 5 litrov na 100 km. Če boste malega mestnega nastopača pogosteje peljali po avtocestnem križu, pa bo poraba narasla za kakšnega pol litra.
Med ovinki Aygo povsem pričakovano ne ponuja presežkov (zakaj pa jih sploh bi?), saj je že volanski mehanizem preveč anemičen. Se pa lahko pohvali s kolikor toliko solidnim požiranjem neravnin, pa četudi je bil tokrat obut v nič kaj udobno 18-palčno obutev.
Dilema
Dejstvo je, da čedalje strožji okoljski predpisi v EU prekomerno dvigujejo stroške razvoja malih mestnih avtomobilov, kar posledično prinaša previsoko ceno. Zato ne čudi, da se je marsikateri proizvajalec že umaknil iz tega segmenta (npr. Volkswagen). Toyota kljub temu še vedno vztraja z modelom Aygo, ki ga želi v tej izvedbi vsaj malce oplemenititi ter mu vdahniti nekoliko več modnega pridiha. Zaradi česar vsaj malce lažje upravičijo visoko ceno.
A vendarle je slabih 16 tisočakov za malo Toyotko, ki med osnovno opremo nima niti LED žarometov in celo radia (!), le preveč. Za ta denar je namreč moč najti avtomobile razreda višje (Yarisa že iz lastne garaže ali pa v skoraj vseh elementih prepričljivejšega Suzukija Swift), zato mali Aygo verjetno ne bo ravno pogost na naših cestah.
Tekst in foto: Urban Acman
* I go – grem (angl.)
Mnenja uporabnikov
13 komentarjev za "Jaz pa pojdem"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Avto velik k moj čevelj stane 20 jurjev. Kam smo prišli.
Ne vem delaš mestni avto pa ne daš notri hybridne varijante motorja, ki je top za po mestu..
Premajhen je za hibridni sklop…
Ker bi potem bil še dražji za nekaj tisočakov.
Mogoče, ampak ni potrebe. Osnovni yaris npr bencin je 15.680 tale je pa 15.840 eur, že tu ni logike, cena Aygo je močno previsoka.. Yaris Luna hybrid je pa 19.100 osnovni model, 18.350 v akciji, vsekakor veliko boljši avto kot ta v testu. S tem da ma manjšo porabo pa 40+ konjev več. Tale Aygo je katastrofa od avta in samo kaže na to, kako nas proizvajalci podcenjujejo, češ debili bomo vse pokupili.
Kaj pa, če smo res toliko “debili, ki vse pokupimo” za nenormalne cene, da se jim to splača? Ne verjamem, da so šli v tole na slepo brez temeljite ekonomske računice, če se jim bo glede na trende splačalo. Morda pa smo kupci (na splošno) res debili 😀
Kot je že nakazano v članku, bodo tole kupovali oz. najemali na lizing razni rent-a-carji. Tam je računica čisto druga + v igri so konkretni popusti.
Ko sem bil v začetku julija na servisu je bila osnovna cena 13,5 jurjev Oz z nekaj popusta in financiranjem 12.850. Zdaj pa res škoda besed. 16 jurjev v osnovi za tole? Ne hvala!
Očitno še ni tako hudo, če ta jajc stane 20k €……
kot smo že njega dni na forumu rekli, je kakšnih 10 let nazaj, ko se je prirpravljal naslednik prve generacije Toyota/PSA trojčkov, Citroen za svojo verzijo (možno pa ,da za vse tri, saj je šlo za trojčke) predlagal “mali mestni crossover”, ker so bili takrat pač “trendy” kot hudič….. predlog je bil žal zavrnjen…
ampak, če pogledamo slikice obeh je zelo hitro videt od kod Toyoti dizajn Ayga X:
btw…. meni je Citroenova verzija (še posebej glede na to, da je dizajn star 10 let in več) bolj všeč, bi se pa Aygo X tudi danes najbrž prodajal kot vroče žemljice, če ne bi imel tako božjastne cene… testni primerek bi moral met ceno osnovnega, osnovni pa ne več kot 10 k…
Ja točno! Še zračnike ima iz ta prvega C3 🙂