OMG, AMG!
S prihodom tretje generacije vstopnega modela Mercedes-Benzove modelne palete se je namreč trikraka zvezda (končno) znašla tudi na nekoliko bolj dinamično oblikovanem avtomobilu, ki je hkrati predstavljal precejšen odmik od enoprostorsko zasnovanih predhodnikov. Okej, resda s prvima dvema generacijama ni bilo nič drastično narobe, a vseeno smo pri Mercedesu kar nekaj časa čakali na model, ki bi znal malce bolj uspešno pleniti poglede mlajše populacije in bi hkrati pomenil kolikor toliko dostopno vstopnico v svet prestižne znamke iz Stuttgarta. Kar pa jim je z aktualnim razredom A, ki je doživel v lanskem letu rahlo kozmetično prenovo, končno tudi uspelo!
Z razredom A pa so dosegli tudi to, da se za njim obračajo celo najbolj goreči privrženci bavarske avtomobilske industrije – še posebej, če je olepotičen s pomočjo 3.504 evrov dragega paketa AMG, ki vsebuje močno imenitna 18-palčna platišča, znižano športno podvozje, dinamično krojena odbijača, luknjaste zavorne kolute ter grozeč izgled sprednje »diamantne« maske. Omenjeni dizajnerski paket legendarne kratice (Aufrecht Melcher Großaspach) namreč ustvari precej strupeno oblikovano kombilimuzino, ki zna marsikoga zavesti, da gre za čistokrvni »hot-hatch« oziroma celo za brutalni 381-»konjski« AMG A45. Ter poskrbi, podobno kot pri fitnes narcisih odsev v ogledalu, za tisti dobro znani »vau« efekt, česar smo bili sicer vajeni v preteklosti zgolj in samo pri najbolj dragocenih Mercedesovih produktih.
Moj mali poni
A je tokratno navdušenje nad atletskim stasom kaj kmalu preglasil precej neuglajen dizelski ropot izpod motornega pokrova, ki nekako ni spadal v celotno sliko. Pri čemer se že poznani 2,1-litrski agregat, pri katerem boste sicer zaman iskali napis »Made By Renault«, hkrati ne more pohvaliti niti s pretirano dinamičnostjo niti z zvočno decentnostjo. Voznik pa ima neprestano nek neopisljiv občutek, da bi lahko bili »konjiči«, glede na številčnost, malce bolj razigrani. Način Sport v (tokrat serijskem) sistemu Dynamic Select jih sicer vsaj malce spravi v dir, a še vedno ne ponujajo kakšnih pretiranih ekstatičnih užitkov.
In že zaradi tega bi pri danem avtomobilskem paketu definitivno raje pogledoval k podobno dragi ter bistveno urnejši (2 sekundi hitrejše pospeševanje od 0 do 100 km/h) štirikolesno gnani turbobencinski verziji (A 220), ki se ponaša z enako navorsko vrednostjo v širšem vrtljajnem območju ter precej izdatnejšo konjenico (184 KM). Pa četudi bi bila poraba goriva za okrog 35% višja od tokratne, ki se je ustavila pri šestih litrih in pol.
Skupno oceno je sicer vsaj malce popravila sedemstopenjska dvosklopkovna menjalna avtomatika, ki pa je pri speljevanju nekoliko obotavljajoča (zaradi česar je manj prepričljiva od tovrstnih izdelkov iz Münchna in Ingolstadta), vendar kasneje navdušuje z intuitivnostjo ter uglajenostjo. A če sem povsem iskren, so dandanes podobno vljudnih manir skorajda že vsi sodobni avtomatizirani menjalniki – tudi pri precej cenejših avtomobilskih znamkah!
Še najbolj me je navdušil stalni štirikolesni pogon, ki pri Mercedes-Benzu sliši na ime 4MATIC, saj deluje izjemno urno ter učinkovito, pri čemer tudi med brutalnejšim pospeševanjem na spolzkem nikdar ni bilo moč zaznati zdrsa zadnjega kolesnega para. Vsekolesni pogon, ki v končni fazi precej zvišuje raven aktivne varnosti, hkrati poskrbi za odlično vodljivost na mokrih podlagah, pri čemer se avtomobil drži cestišča kot petletnik stojala z jajčki Kinder pred blagajno v bližnji trgovini.
Luksuz?
AMG-jev paket hkrati poskrbi za ozaljšanje in plemenitenje notranjosti avtomobila, kar precej zviša bivalno kvaliteto. Pa najsi gre za ravno prav športno odebeljen volanski obroč, izvrstno oprijemljiva sprednja sedeža iz usnja in nedrseče alkantare (pri katerih sem sicer zaman iskal nastavljiv ledveni del) ali všečne oblikovne detajle z obilico kroma in rdeče niti.
In ker gre pri razredu A za tako imenovanega predstavnika kompaktnega premium razreda, naj bi bila tudi ostala notranja arhitektura bolj luksuzna od tiste v Golfu, Focusu, ipd. Pa je temu res tako? Okej, resda bodo prstne blazinice občutile več mehkejših plastičnih mas in pravega aluminija, drobnarije začutile več mehkobe v odlagalnih predalih, ušesa slišala blagozvočnejše tone iz zvočnikov, oči pa uzrle malce bolj dodelano grafiko števcev, kot v kakšnem Cee’du. A vendarle bodo pravi premijski pridih ustvarili šele doplačljivi dodatki, ki jih Mercedes-Benzovci navajajo na kar 23 listih formata A4 in ki znajo končno ceno avtomobila dvigniti za x-kratnik.
A sem moral vseeno požreti precej globok cmok, ko sem pri avtomobilu, ki je s svojo ceno presegal 40 evrskih tisočakov (!), zaman iskal samoumevnosti, kot so dežni senzor in osvetlitev kozmetičnih ogledalc. Resda poznajo pri najstarejši avtomobilski znamki na zemeljski obli rešitev tudi za tovrstno težavo in vam jo znajo s pomočjo »paketa za boljšo vidljivost« tudi dodobra zaračunati (377 eur). Ter vam na ta način precej subtilno iz denarnice potegniti dodatne evre, saj je veliki večini kupcev tako dragega avtomobila povsem samoumevno, da bo »teh nekaj fičnikov pa še ja dal za dežni senzor in samozatemnitveno ogledalo … «, ne zavedajoč se, da štirikrat cenejši »korejčki« tovrstne pripomočke že nekaj časa vključujejo v osnovno opremo.
In že zaradi tega se zna pridih tako imenovane premijskosti – vsaj pri osnovno opremljenih različicah – razgubiti skorajda tako hitro kot nasmeh s Trumpovega obraza, ko zagleda Hillary. Da o škripajoči tablici na vrhu armaturne plošče, gumbih klimatske naprave, ki spominjajo na zamaške, ter (tudi po faceliftu!) nepoznavanju slovenskega jezika, kar sicer obvlada že nekaj let Renaultov Clio, niti ne govorim.
Chanometer
Če je po neuspelem losovem testu pred 19 leti še veljalo, da se je z Mercedesovim A-jem bolje zaleteti v oviro, kot jo obvoziti, pa naslednik kar kliče k preganjanju med ovinki. A le, če je primerno motoriziran!
Vendar pa je pri tokratnem testnem primerku, ki se je s svojo ceno že prav nemarno približal svojim večjim »bratom« (beri: razred C) ter celo strupenemu AMG A45, le manjkalo nekaj živahnejših »ponijev« pod motornim pokrovom, da bi lahko prikazal več cestnih vragolij. Kdor bo po drugi strani znal bolj racionalno in smiselno sestaviti svoj razred A, bo lahko dobil dostopnejšo vstopnico v svet trikrake zvezde, brez da bi se ob tem moral pretirano odpovedovati veselju do vožnje.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen