Lep je! In pika.
Verjetno ne morejo niti najbolj zagrizeni germanofobi oporekati dejstvu, da so zadnja leta (ali, če želite, desetletja) ravno nemški proizvajalci v največji meri definirali in opredeljevali razred velikih prestižnih limuzin (Audi A6, Mercedes-Benz razred E, BMW serija 5), kar se je posledično kazalo tudi v prodajnih številkah. Prav zato jih je želela vsa konkurenca – pa če vam je všeč ali ne – ves čas vsaj malce kopirati in posnemati. Tudi oblikovno. Spomnite se zgolj Lexusovih (GS) in korejskih (Genesis, Cadenza) generikov … pardon … predstavnikov tega segmenta.
A bi najnovejši švedski limuzinski zastavonoša, ki so ga predstavili letos, lahko (končno!) poskrbel za malce nepričakovan preobrat. Z modelom S90 je Volvu namreč uspel tako preklemansko prepričljiv izdelek na vseh področjih, da bi lahko postal eden izmed redkih primerkov avtomobilske industrije, po katerem bi se znali zgledovali celo (o moj bog!) perfekcionistični Nemci. Nezaslišano!
Nenazadnje že sama zunanja oblika novega Volva, ki ponuja precejšen odmik od kakršnekoli generičnosti in uniformiranosti, ponuja toliko strasti in čustev, da so videti nemške limuzine poleg njega kot običajni … taksiji. Tako še posebej padejo v oči njegova rahlo kupejevska silhueta, markantna sprednja maska iz 23 letvic (ki na prehitevalnem avtocestnem pasu straši celo »BMW-fahrerje«) ter izjemno domišljeni oblikovalski detajli kot npr. sprednje luči s svetlobnim podpisom oblike pripomočka, ki ga je v hollywoodskem spektaklu, poimenovanem po nordijskem bradatem bogu groma, vrtel avstralski igralec Chris Hemsworth.
Edini predmet razprave bi znala biti oblika zadnjih svetil, a je potrebno brž priznati, da so videti v živo – povsem nasprotno kot ukrajinska dekleta s spletnih ženitnih posvetovalnic – precej bolje kot na slikah. A komur zadek vseeno le deluje preveč nevsakdanje ter neskladno, ponujajo pri proizvajalcu iz Göteborga precej uporabno rešitev v obliki karavanskega V90.
Skandinavsko svetišče
Volvova filozofija nekonformizma in unikatnosti, ki je s prihodom kitajske finančne injekcije postala še bolj opazna, se nadaljuje tudi v njegovi notranjosti, ki ponuja asociacije na sodoben, lagoden, minimalistično opremljen loft. To je prava visoka moda! Pri čemer deluje vse skupaj tako osvežujoče drugače od nemške svete trojice, da se tudi največji germanofili nehote pričnejo spraševati, če je resnično vse sveto, kar je nemško.
Tako obiskovalca najnovejše Volvove luksuzne »jahte« že takoj na začetku navduši eleganca, ki jo izžareva prav vsak kos interierja, oblikovna prečiščenost, precej uspešna redukcija plastičnih elementov (katere v veliki meri nadomeščajo pravi les, usnje in aluminij) ter fantastičen občutek za podrobnosti. Pa naj gre za v usnje oblečen brezstični ključ, ki kupca novega S90 pričaka – podobno kot malce dražjo ročno uro – v lični šatulji, umetelno oblikovane ter božansko zveneče zvočnike Bowers & Wilkins, rahlo futuristične merilnike, v sedežni rob všito etiketo v barvah švedske zastave ali pa zgolj za priročno krpico za čiščenje zaslona osrednjega 12,3-palčnega info-zabavnega sistema.
A ravno slednja elektronska igrača si je tokrat zaslužila še največ negodovanja, saj bodo nad njenim upravljanjem na dotik navdušeni zgolj najbolj bolestni igralci Pokemona. Tovrstno upravljanje (npr. klimatske naprave) s pomočjo »božanja« zaslona ter logike, ki je enaka kot pri tabličnih računalnikih, namreč še vedno odvrača preveč pozornosti s cestišča, pa četudi deluje Volvov sistem – za razliko od kakšnega Renaultovega – bistveno bolj gladko in urno.
Nova znamkina platforma SPA, ki smo jo spoznali že v modelu XC90, hkrati zagotavlja precej dobrodušno odmerjeno medosje (2,94 metra), kar doprinese obilje prostora tudi na zadnji klopi, a za petmetrsko cestno ladjo dokaj skromen volumen prtljažnika (500 l).
Švedski sindrom
Ker so Volvova vozila že od nekdaj veljala za prave trezorje na štirih kolesih (kar je pred desetletji nakazovala že njihova štirioglata zunanja oblika), tudi najnovejši S90 sledi omenjeni filozofiji največje švedske avtomobilske znamke. Ponaša se z obilico odlično (!) delujočih varnostno asistenčnih sistemov, ki skrbijo, da se njihovi potniki ne bi znašli na časopisnih straneh črne kronike.
Med plejado takšnih in drugačnih pripomočkov, kjer ponujajo Švedi prvič tudi sistem za zaznavo večjih živali (pri katerem mi še vedno ni povsem jasno, kaj se potemtakem zgodi z manjšimi?!?), sem med tokratnim testom še najbolj z zanimanjem preizkusil način delno samodejne vožnje. Sistem, ki deluje s pomočjo radarskega tempomata ter asistenta za ohranjanje vozne smeri, namreč vse do hitrosti 130 km/h povsem avtonomno upravlja vozilo, pri čemer pa mora imeti voznik ves čas roke na volanu. Vseeno pa zna biti zadeva za marsikoga precej nenavadna, saj sistem vodi avto malce bolj samosvoje ter zelo blizu sredinske črte, in (vsaj na začetku) ne vliva preveč zaupanja. Hkrati pa nakazuje, da je prihodnost povsem avtonomno vozečih avtomobilov še vedno precej oddaljena.
Štiri je dovolj! In pika.
Glede na to, da je med ljudstvom še pred kratkim veljalo nenapisano pravilo, da so v razredu velikih prestižnih limuzin štirivaljni agregati primerni zgolj za taksije, je bil marsikdo precej začuden, ko je slišal, da so se pri Volvu povsem odpovedali šest- in osemvaljnikom. Tako sem bil tudi sam precej skeptičen, da so lahko njihovi novodobni modeli (S90, XC90) dovolj konkurenčni zgolj z dvolitrskimi štirivaljniki v ponudbi.
A je tokratni testni primerek, v katerem se je vrtel povsem novi turbodizelski agregat D5 z 235 »konji«, že po prvih odpeljanih kilometrih odpihnil prav vse dvome o (ne)primernosti tovrstnih »cilindrskih kastrirancev« v avtomobilih te velikosti. Čudovit izdelek motoroznanstva, ki je v letošnjem letu pridobil dodatek v obliki tehnologije PowerPulse, ki dodobra izniči neodzivnost turbine pri nižjih motornih vrtljajih (kar je moč potrditi tudi iz prakse), namreč navdušuje v vseh voznih režimih. Ter ponuja v kombinaciji z izvrstno ter intuitivno delujočo osemstopenjsko menjalno avtomatiko Geartronic, ki ji ne morejo očitati nič resnejšega niti največji ljubitelji bavarskih štirikolesnikov, izjemno suvereno ter (zahvaljujoč izdatni količini izolativnih materialov) zvočno dovolj decentno vozno doživetje.
Področje, na katerem novi S90 še najbolj blesti, pa je vozno udobje, ki s pomočjo 2.185 evrov vrednega zračnega vzmetenja ter prilagodljivih blažilnikov voznika pušča v zavajajočem prepričanju, da slovenska cestišča le niso tako luknjasta, kot so v resnici. Edina pripomba leti zgolj na volanski mehanizem, ki med bolj dinamično vožnjo ob hitrih spremembah smeri ne ponuja toliko povratnih informacij kot najboljši predstavniki tega razreda.
A verjemite mi: z najnovejšo Volvovo limuzino je bistveno večji užitek v nestresni in defenzivni vožnji kot pa v iskanju idealne linije, ki jo je pred tem začrtal BMW serije 5 ter iskanju zapravljenih mladostniških sanj! Pri čemer v ambientu 3.644 evrov vrednega 19-zvočniškega sistema, ki odlično posnema doživetje koncertne dvorane v Göteborgu, kaj hitro ugotoviš, da nimaš prav nobene potrebe po kakšni dodatni glasbeni spremljavi izpod motornega pokrova v obliki žlahtnega brbotenja šestvaljnika.
Chanometer
Švedi se vračajo! In v kakšnem slogu! A če smo v preteklosti pri njihovih vozilih še govorili, da ponujajo v primerjavi z najbližjo konkurenco tako imenovano »drugačnost«, kar je bil – roko na srce – zgolj politično korekten izgovor za nekoliko slabše karakteristike, pa se sedaj njihovi najnovejši produkti z velikimi koraki prebijajo na sam avtomobilski Olimp.
Tako tudi novi S90 ponuja izjemno prepričljiv avtomobilski paket na prav vseh področjih – še posebej na varnostnem. Ter dodobra dokazuje, da Volvova zaveza o cestah brez najhujših posledic v avtomobilih njihove znamke ni iz trte zvita. A pozor! Še vedno v S90 le niste povsem na varnem, če bi vas slučajno prijelo, da bi vaš najdaljši prst želel namenjati stoječe ovacije voznikom, ki vas z zavistjo v očeh opazujejo iz svojih podobno velikih nemških limuzin!
Tekst: Urban Acman. Foto: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
19 komentarjev za "Trezor"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Odličen avto premijskega razreda, ki ga dobite ceneje od kakšnega audija.
A ima vse radarje in varnostne senzorje v prednjem steklu zgoraj za ogledalom? Je tam ena velika škatla z režami ???
Res je, nekateri elementi (senzorji) skupka asistenčnih sistemov, katere pri Volvu poimenujejo Intellisafe, so locirani poleg notranjega ogledala.
Kolkor pišejo po forumih in razni avtomobilski testi je zelo dober avto, moramo si pa priznati, ko bo BMW, Audi in MB lansiral nove modele ven, bodo spet sami trije krepko na vrhu, saj se zavedajo, da Volvo, Jaguar in podobni jim kr krepko že za vrat dihajo in bodo še bolj pljunili v roke, garant…….drugače pa avto zelo lep, le zadek, hmmmm, meni osebno ne paše če pogledam avto spredaj je zadaj kot druga znamka avtomobila, neskladno je no…………..
P.S. pa glede članka, mislim da za test avtomobila ni potrebno uporabljati tako visoko raven izrazov in tujk ki smo si jih prisvojili (Nekonformizma, generičnosti, loft, motoroznanstva, decentno itd), moja žena je prof.slov in je tudi morala kr pomisliti za kateri izraz se gre. Pa nimam namena nobenega užaliti da ne razume teh tujk in takšnih izrazov, le občutek sem imel, kot da bi test avtomobila napisal en slovenski politik…….
Vsak nov model, ki ga proizvajalci lansirajo v tem avtomobilskem segmentu (višji srednji razred), mora predstavljati v teh časih izjemno napreden paket na vseh področjih, če se sploh želi obdržati na avtomobilskem zemljevidu. Brez dvoma ponujajo nemški proizvajalci (še vedno) precej prepričljive modele v segmentih tehnične naprednosti, voznosti, ipd, a postajajo v zadnjih letih hkrati tudi precej sterilni in predvidljivi – še posebej zaradi precej generičnega dizajna (npr. pri zadnji generaciji MB E, ki je le preveč podobna z manjšim C, pri čemer na cesti le stežka ugotoviš, za kateri model gre). Moje subjektivno mnenje je, da v tem razredu predstavlja ravno novi Volvo precejšnjo osvežitev (podobno kot novi Jaguar XF), ki končno ponuja odmik od že poznanih smernic. Btw, zgolj za zanimivost- tolikšnega “vau” efekta, kot ga je tokrat ponudil S90 kot celota, mi ga ni niti nova BMW-jeva sedmica z vsemi tehničnimi “sladkorčki”.
P.s.: testa ni napisal (slovenski) politik :-))))))
Meni je tudi zadaj grd in za 80keur ga naj kar imajo
Vi, ko govorite, kako vam je zadek všeč. Bullshit, na kozlanje vam gre, 100%. Sam delate se kao neke poznavalce, kot drugi ne razumemo tega …
Kaj je narobe z zadkom? Medtem me ob pogledu na notranjost res stisne nekam.