Znamka ima svojo težo
Pravijo, da se prestiž kupuje drugače. Vozniki, ki se odločajo za nakup avtomobila v višjih cenovnih razredih, ne tehtajo racionalno med vloženim in dobljenim v enakem segmentu velikosti in namembnosti, temveč se za začetek omejijo na nabor primernih znamk. Naslednji koraki so lahko primerjava lastnosti, ugodnosti ter, bolj pri koncu, še cene.
V tem pogledu se verjetno zdi moja uvodna izjava dokaj logična: Mercedes-Benzov razred B ne bo iskal rivalov med enoprostorsko naravnanimi modeli vseh znamk, temveč med podobno rangiranimi “premium” znamkami in, jasno, znotraj lastne hiše. Gre za del trga avtomobilov, kjer ima znamka, ki odraža potrošnikove preference, še bistveno večjo težo kot sicer.
Svež videz in Renaultov motor
Razred B je na test v našo redakcijo tokrat prišel iz vsaj dveh razlogov: njegov videz odraža nedavne osvežitve, ki jih je bil deležen po treh letih od uvedbe druge generacije, poleg tega pa se je pod pokrovom motorja, za razliko od našega prejšnjega srečanja z modelom 180 CDI, skrival Renaultov 1,5-litrski dizelski motor (1.5 dCi), ki naj bi imel, glede na zapisane tehnične podatke, podobne zmogljivosti.
Čeprav se večini mimoidočih sprememba zunanjosti ne bo zdela prav izstopajoča, je prav, da na tem mestu omenim, da je ob prenovi razred B dobil nova prednja žarometa in bolj dinamičen spodnji del maske, na zadku pa difuzor, ki združuje nova trapezoidna zaključka izpušnih cevi, ter nekoliko drugačne zadnje luči. Notranjosti, ki si jo deli s sorodnimi modeli razreda A, CLA in GLA, so se lotili predvsem z vidika izboljšanja kvalitete, v njej pa je še vedno najbolj izstopajoč element osrednji zaslon, ki predstavlja vpogled v praktične informacije o vozilu in vožnji ter spremljevalne zabavne elemente.
Morje dodatkov
Čeprav smo v testnih primerkih vajeni, da so dobro založeni z dodatno opremo, saj lahko le na ta način preizkusimo njihovo uporabnost, sem še vedno mnenja, da je v realnem življenju pred odločitvijo vredno premisliti, kakšen bo običajen način uporabe novega avtomobila. Bolj kot skupni znesek seznama doplačil se mi torej zdi pomembno, da med njimi izberemo tiste, ki so nam vsakodnevno uporabni. Bo izbrani razred B avto za mestne vožnje ali za vsepovsod? Gre za edini ali zgolj eden izmed družinskih avtomobilov? In nenazadnje: kako pomemben je za vas vtis, ki ga na druge pustite z izbranim avtomobilom?
Naj pojasnim mojo dilemo še na primeru: ne glede na to, da so novi opcijski LED žarometi, ki vas prijazno pozdravijo v modri barvi preden posvetijo z belo svetlobo, zagotovo privlačna izbira, ne vidim posebnega smisla v njihovem nakupu za 1.173 evrov, če se boste z avtomobilom pretežno vozili v mestu na območju javne razsvetljave. Podobno velja za sistem, ki samodejno preklaplja med dolgimi in zasenčenimi lučmi za in si ga lahko omislite za 241 evrov.
Zdaj vam je verjetno že povsem jasno, v katero smer ciljam: večina kupcev bo, po mojih predvidevanjih, seznam opreme za doplačilo, ki je bila na razpolago v testnem razredu B, glede na svoje želje in potrebe skrčila na približno polovico. Ostali bodo le tisti dodatki, brez katerih se jim vožnja v njihovem pločevinastem spremljevalcu enostavno ne bi zdela čisto prava.
A je pravi čar prestižnih znamk verjetno prav v tem, da so opcije z dolgega seznama izbirne opreme v določenem segmentu avtomobilov sploh na razpolago, ne glede na ceno.
Brez ambicij
Če ob prebiranju Chanovega testa primerjam svoje izkušnje v vožnji enako modela z enako oznako, se zdi, da je racionalizacija stroškov kljub vsemu pustila svoj pečat. Najprej na papirju: Renaultov 1,5-litrski motor ima, v primerjavi s predhodnim znamkinim 1,8-litrskim, sicer identično najvišjo nazivno moč, navor pa je za 10 njutnmetrov višji – oboje v ožjem območju vrtljajev. Ob sicer enaki končni hitrosti razred B z novim motorjem v kombinaciji s 7-stopenjskim avtomatskim menjalnikom tudi slabše pospešuje, se pa zato bolje izkaže pri nižji normirani porabi in emisiji škodljivih snovi, kar je bil verjetno tudi eden izmed ključnih razlogov za njegovo vpeljavo v paleto.
V praksi se med vožnjo enostavno nisem mogla znebiti občutka, da se motor in menjalnik ne ujameta najboljše. Avtomatski menjalnik bi bil zame tudi sicer prva izbira v osebnem avtomobilu, a bi se tokrat pred končno odločitvijo odločila še za kakšen dodaten preizkus. V vožnji se mi je zdel neodločen, kar še posebej velja za nižje hitrosti – če bi torej že ciljala na konkreten dizelski motor, bi ga vsekakor preizkusila še v kombinaciji z ročnim menjalnikom.
Ne glede na mojo zadržanost glede pogonske kombinacije, je potovanje v razredu B ugodno in udobno, kot bi to od njega pričakovali, a brez posebnih dinamičnih ambicij.
V mestnem vrvežu
Zdi se, da se razred B najboljše počuti prav v mestu, saj je za gibanje v vrvežu pripravljen s kopico tehničnih pripomočkov, med katerimi izstopa varnostni sistem za preprečevanje trčenja. Njegove reakcije so hitre in jasne, opozorila se stopnjujejo ter jih je praktično nemogoče spregledati. Najlepši del – sistem je vključen v serijsko opremo vozila.
Serijski je tudi multimedijski sistem s sredinsko nameščenim 7-palčnim zaslonom in vrtljivim gumbom za upravljanje, kjer bi imela pripombo ali dve na račun njegove intuitivnosti in udobja upravljanja. Prehajanje med različnimi funkcijami po menijih je namreč precej zamudno, a se jih v vsakodnevni uporabi verjetno enkrat že navadiš.
V celoti se zdi razred B na vseh področjih sicer nekoliko bolj zadržan od najbližjega konkurenta, kar pa mu ne štejem kot slabost. Lepotni in tehnološki dodatki so način, s katerimi lahko postane bolj privlačen tudi tistim, ki si jih pri vseh znamkah najbolj želijo: mlajšim kupcem.
Besedilo: Urška Radolović. Foto: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
21 komentarjev za "Zadržan"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Verjetno tudi zato, ker je tak model del palete proizvajalca, ki s tem zadovoljuje zahteve EU glede emisij CO2, vsaj po tovarniških normativih. Zanimivo bo videt, če se bo kaj spremenilo z bolj realnim navajanjem porabe …
Se pardoniran, sem zgrešil pri kubaturi, je od PSA..ampak je še vedno fascinantno, da devajo tako majhne motorje v take limuzine. In ja, zaradi vozne dinamike in mojih dosedanjih izkušenj z podhranjenimi motorju predpostavljam, da mora imet spodobno motorizacijo..tudi v članku ima Mercedes višjo porabo od “konkurence” z istim motorjem, ker je pač težji, z večjimi kolesi itd.. V čem je potem point majhnega motorja v velikem avtomobilu, če pa trpi dinamika (pospeški do 100 so pomembni, ni pa to vse) ?
Sicer ne vem kje si to našel, ker vse kar jaz najdem je PSA-jev 1.6 dizel s toliko moči. In je čisto isto sranje kot osnovni dizel pri passatu recimo. To je pač osnovni motor za nezahtevne uporabnike (ki vseeno potegne do 100 v manj kot 11s in doseže blizu 200 km/h, tako da popolnoma zadostuje za normalno vožnjo). Ali bi moral pač, ker je to nek volvo imet za osnovni motor 2.0 200 konjev?
Sem ravnokar preveril, celo v model S60 vgrajujejo 1,5 dCi z 84 kW moči..s ceno novega okoli 27 tisočakov, pa je precej več avta od Mercedesa iz članka..
Ne rabim pomoči hvala, mi je kar jasno vse skupaj. Tudi v Volvotu so bili dCiji, tako da se očitno ta “kmečkost” med nobiliteto kar drži.