Ljubezen ali sovraštvo?
Mini je za osnovo vzel svoj trivratni model ter mu dodal številko večja oblačila – nastal je Mini z dodatnim parom vrat ter večjim prtljažnim prostorom. A se petvratni Mini ne pohvali le z večjimi oblačili, za 72 milimetrov je daljša tudi medosna razdalja, s čimer so pridobili nekaj dragocenih centimetrov pri prostornosti na zadnji klopi. Številni puristi se zgražajo ob vsaki novi izpeljanki modela Mini, toda petvratni Mini ostaja tipičen predstavnik znamke. Dodatnega prostora in večje uporabnosti pa se pravzaprav nihče ne brani, ne?
Vsi odraščamo
Številni prijatelji in kolegi so se čudili ob potezi Minija, jaz pa sem jim sila preprosto razložil povsem logično stvar, zakaj je po mojem mnenju Mini izdelal petvratno različico mestnega malčka. Vsi nekoč odrastemo in potreba po večjem oziroma bolj uporabnem vozilu nas bo slej kot prej dohitela. Lastniki trivratnega Minija želijo ostati prepoznavni, mladi in trendovski, zato je logičen korak, da si ob prihodu družine privoščijo njegovega večjega brata. Dodana vrednost zadnjih vrat in za 67 litrov večji prtljažni prostor sta enostavno preveč mamljivi popotnici za vse ljubitelje znamke Mini.
Petsedežnik
O prenovljeni notranjosti bom nekaj besed napisal kasneje, sedaj pa gre glavni poudarek počutju na zadnji klopi. Navsezadnje je glavni adut petvratnega Minija ravno zadnja klop, na kateri naj bi po zagotovilih proizvajalca lahko udobno sedele tri odrasle osebe. Je v praksi res tako?
Realno gledano: ne, brez večjih kompromisov so v petvratnem Miniju sedele štiri odrasle osebe, peta bi se na srednjem sedežu počutila precej utesnjeno. Kljub dodatnem prostoru za noge, sem moral svoj voznikov sedež malenkost prirediti, da je oseba za menoj sproščeno sedela tudi na daljši poti. Potrebno je poudariti, da je prostora na zadnji klopi občutno več kot pri trivratni različici, a tudi zaradi majhnih zadnjih vrat in stekel marsikdo dobi občutek zaprtosti.
Prtljažnik z 267 litri je večji kot pri manjšemu bratu, a se še vedno nikakor ne more primerjati s konkurenco.
Ogromen korak naprej
Že na slovenski predstavitvi sem ostal navdušen na kvalitetno ter lično in intuitivno notranjostjo , tokrat pa me je pustila še bolj zadovoljnega. Kvaliteta izdelave, materialov in barvne kombinacije so na najvišji ravni, ki jo dopolni prilagodljiva ambientalna osvetlitev. Osrednji centralni greben v grobem ostaja enak, spremenjena so le nekatera stikala. Največje razlike so vidne na armaturni plošči, kjer je analogni števec hitrosti izginil iz osrednje enote in se preselil poleg merilnika hitrosti.
Pravi položaj za volanom sem našel zlahka, zaradi majhnih steklenih površin in nizkega sedenja pa ostaja občutek, kot da sediš v gokartu. Voznikov sedež ponuja dovolj bočnega oprijema, zna biti le malce preozek za tiste z nekaj več kilogrami.
Kljub podaljšani medosni razdalji še vedno zabaven v zavojih
Vgrajeni prisilno polnjeni dizelski agregat s 125 kilovati in s kar 360 Nm navora se odlično poda karakterju vozila. Z obilico moči in navora je vedno poskočen in pripravljen na akcijo, a je obenem lahko tudi izredno varčen. V umirjenem ciklu je porabil pet litrov goriva, ob precej prevoženih avtocestnih kilometrih pa se je povprečna poraba povzpela na okoli šest litrov.
Tehnično gledano je petvratna različica enaka trivratni, a večji brat, kljub dodatnemu paru vrat in podaljšani medosni razdalji, ostaja kralj cest. Zvijanja karoserije je malo, podvozje se odlično obnese v še tako zapleteni situaciji in s svojim agilnim značajem zlahka pričara nasmeh na voznikov obraz. Na voljo so tudi trije vozni programi, Eco, Normal in Sport, s katerimi si voznik lahko prilagodi trdoto podvozja in volanskega obroča, glasnost izpušnega sistema in odzivnost stopalke za plin.
Največji minus zagotovo leti na neudobno vožnjo, ki ji botrujejo 17-palčna platišča in izredna čvrstost podvozja, saj na slovenskih luknjastih cestah avto kar poskakuje.
SuperMini
Mini je s prihodom petvratnega modela postal še bolj nevaren tekmec, ki poleg odličnih voznih lastnosti in funkcionalne potniške kabine zdaj ponuja še vsakodnevno uporabno vozilo. Z dodano vrednostjo nagovarja kupce trivratnega Minija in še koga zraven. Eden glavnih pomislekov pred nakupom zagotovo ostaja cena: 33 tisočakov, toliko namreč stane testno vozilo, je pregrešno veliko, kljub obilici dodatne opreme in odličnemu dizelskemu agregatu.
Več na uradni Mini spletni strani.
Besedilo: Gašper Pirman, fotografije: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Odraščanje"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
za tak denar pa dobiš skoraj BMW i3, ki ima precej bolše pospeške