Nova generacija prenove
Na Slovenskem (in tudi drugod po Evropi) je Opel Corsa že nekaj časa med bolj zaželenimi avtomobilskimi modeli v tem razredu. Nova generacijska nadaljevanka, označena s črko »E«, je Oplovemu prodajnemu hitu doprinesla sprednji del, ki je na moč podoben tistemu pri manjšem modelu Adam, ter, podobno kot pri marsikaterem novodobnem Volkswagnu, neskončno število vprašanj o tem ali gre resnično za nov model ali zgolj za izdatno kozmetično prenovo. Pri čemer ima povprečen opazovalec precejšnje težave, ko želi s strani ugotoviti, če gre za četrto ali peto generacijo.
Kakorkoli že, mala Corsa kljub temu ostaja eden mikavnejših malih avtomobilov, ki zna s svojimi oblinami, za razliko od primerka češke racionalnosti, dodobra očarati tudi žensko populacijo. Ter ponuja dovolj mladostniške »frišnosti«, ki se med kupci tovrstnih mestnih avtomobilov velikokrat išče.
Adam-izacija
Nova Corsa si je od družinskega Adama, ki je pred tremi leti pričel z manjšo renovacijo Oplovega (prvenstveno notranjega) oblikovanja, sposodila tudi kakšen notranji element. Pri tem si še posebno pohvalo zasluži (težko pričakovana) detajlnejša redukcija gumbov na osrednji konzoli, zaradi česar deluje Corsina notranjost precej bolj prečiščeno in sofisticirano. Ob bok njeni preDhodnici je občuten napredek tudi pri izboru notranjih materialov, ki ponujajo malce bolj prefinjene občutke kot pri konkurenčni Fordovi Fiesti.
Eden izmed elementov, sposojenih iz Adama, se kaže tudi v osrednjem info-zabavnem sistemu IntelliLink, ki se lahko pohvali z dovolj intuitivnim upravljanjem, malce manj pa z znanjem slovenske slovnice (»tovarniške nastavitve vosila«). Opremski paket Cosmo, s katerim se je ponašal tokratni testnež, ponuja izjemno bogat nabor dodatkov (ksenonski žarometi, ambientalna osvetlitev, …), a še vedno dopušča zadaj sedečim igranje z »roštilj« ročico.
Dinamik
Za dodatno dozo dinamičnosti je na tokratnem testu poskrbel povsem novi litrski turbobencinski trivaljnik SIDI (Spark Ignition Direct Injection), ki je bil sicer prvič predstavljen pri družinskem Adamu in je na voljo v dveh verzijah (kot 90- ali tokrat testirani 115-»konjski«). Agregat lahke gradnje, pri katerem sta blok in glava izdelani iz visokotlačno brizganega aluminija, se ponaša s tresljajsko vljudnim ter presenetljivo zvočno decentnim delovanjem (za trivaljnik), kar mu zagotavlja izravnalna gred za uravnoteženje delovanja, ki se nahaja v oljnem koritu kraterja, ter jo poganja veriga z obrnjenimi zobmi.
Tako mali prisilno polnjeni agregat, pri katerem se razblinijo vsakršni dvomi o smiselnosti downsizinga, navdušuje v vseh voznih režimih z izjemno mirnim in tihim tekom – le med intenzivnejšem priganjanjem se oglasi z rahlo športno rezko melodijo. Ter razveseljuje z uporabnim navorom že v vrtljajnih nižavah in ima precejšnje veselje do vrtenja – vendar pa pri tem nikakor ne mara pretiranega siljenja v rdeče območje! Novi šeststopenjski ročni menjalnik, pri katerem se Oplovci lahko pohvalijo, da je skoraj tretjino lažji kot pri predhodnikih (37 kg), je dovolj hiter ter tudi med malce bolj dinamičnimi ekskurzi nikdar zatikajoč.
Vendarle pa je ob tem potrebno priznati, da mala Corsa s tovrstno motorizacijo pod motornim pokrovom ne predstavlja prav nobene grozeče nevarnosti lokalnim »Schumacherjem« v starih BMW-jih (pa četudi, odeta v živo rdeče barvo, deluje rahlo zastraševalno), saj nikakor ne (z)more slediti motornim željam. Pa najsi gre za dokaj nagibajoče občutke med ovinki ali pa za volanski mehanizem, ki zahteva med preganjanji več korekcij, kot bi si želel.
Chanometer
Med kupci nove Oplove Corse bi lahko verzija, v kateri se vrti eden izmed dveh novih trivaljnikov, postala ena izmed najbolj zaželenih različic – a le, če ne bi bilo v vsej tej enačbi mini napake. Tovrstna motorizacija je namreč na voljo zgolj in samo v kombinaciji z najdražjim opremskim paketom Cosmo, ki končno ceno precej dvigne. Tako velja 115-»konjska« verzija celo za četrto najdražjo sestavo na Corsinem ceniku, pri čemer je pri tokratnem testnem eksemplarju ob nekaterih vgrajenih sladkorčkih celo presegla 18 evrskih tisočakov!
Potrebno se je namreč zavedati, da se v realnosti slovenskega vsakdana kupci malih mestnih avtomobilov segmenta B v večini primerov odločajo za (akcijske) variacije, ki se znajdejo bolj ali manj na začetku prodajnih katalogov. Pri čemer za omenjeno prevozno sredstvo ne želijo zapraviti več kot 11, morda 12 evrskih tisočakov. Pri tem gre mnogokrat za nakup drugega družinskega vozila, kateremu bodo po mestnih parkiriščih praskali odbijače družinska mati ter odraščujoča mularija, ki je šele opravila vozniški izpit.
In že zaradi tega bo verzija, v kateri se vrti najnovejši trivaljnik dinamičnih manir, ki bi sicer lahko nadomestil marsikateri agregat starejše zasnove, zelo težko postala med bolj iskanimi. Pa bi znala v kombinaciji s kakšnim racionalnejšim (beri: cenejšim) opremskim paketom ter ob tradicionalnih Oplovih »razprodajnih« popustih kaj hitro postati tudi na Slovenskem med bolj priljubljenimi različicami. Oziroma, če parafraziram, prava »Corsa nostra«.
Tekst in foto: Urban Acman.
* naša Corsa (ital.)
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Corsa nostra"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ali te xenon luči sledijo ovinku ?
Corsini ksenonski žarometi imajo tudi funkcijo osvetlitve zavojev.