Situacija je namreč tako kočljiva, da se v primeru neuspeha novinca Peugeotu in z njim tudi celotni skupini PSA pišejo zelo klavrni časi. Torej, ali je novi paket avtomobila dovolj dober, da se bodo z njim vrnili na stara pota slave, všečnosti in dobre prodaje? Osebno menim, da je. A zakaj? No, to je pa že malo daljša zgodba.
V obratno smer
Glede na razvoj avtomobilov v zadnjem letu ali dveh imam vtis, da so le ti, znotraj posameznih razredov, dosegli svoje zgornje meje. Jasno zaznaven je namreč trend, da avti le še malo, če sploh še, rastejo, medtem ko so nekateri med njimi zapeljali celo v obratno smer, smer manjšanja. Eden slednjih je nedvomno tudi novi Peugeot 208. Od dvestosedmice je namreč, ob nespremenjeni medosni razdalji, kar za 7 centimetrov krajši in po dober centimeter nižji ter ožji. Že na pogled je jasno, da je glavnino dolžinskega rezanja prevzel skrajšan nos avta, zaradi česar naj se to rezanje ne bi poznalo v notranjosti malčka. Po zagotovilih Francozov naj bi bil 208 tam od dvestosedmice celo prostornejši.
Resnično prostornejši?
No, osnovni prtljažnik z dodatnimi 15 litri prostora temu pritrjuje, nekoliko težje pa temu osebno pritrdim v potniškem delu kabine. Tam so inženirji sicer s pomočjo nekoliko bolj pokončne in privzdignjene drže potnikov sicer najbrž res uspeli pridobiti kakšen vzdolžni centimeter za kolena, a nekega pretiranega razkošja, še posebej zadaj, kljub temu ne gre pričakovati. Spredaj se sedi, tudi v avtu z nameščenim panoramskim oknom Cielo, približno enako udobno in prostorno kot v dvestosedmici, nekaj podobnega pa velja za sedežno klop v drugi vrsti. Tam namreč dodatek Cielo še vedno pobere kar nekaj višinskih centimetrov za glavo, zaradi česar je sedenje za osebe nad okoli 1,65 metra vsaj neudobno, če ne že kar nemogoče.
Ena večjih odstopanj dvestoosmice v primerjavi s predhodnikom in, resnici na ljubo, tudi od večine tekmecev, je tudi samosvoja postavitev merilnikov glede na volanski obroč. Glede na dvestosedmico so tako merilniki po novem pomaknjeni nekoliko višje, volanski obroč pa je »potisnjen« rahlo bolj navzdol. Zaradi tega je na eni strani položaj za volanom manj izvrsten kot pri 207, po drugi strani pa so zdaj merilniki nad obročem namesto za njim. Načeloma je meni vseeno, kje in kako gledam na merilnike, dokler so le ti pregledni in opremljeni z vsemi potrebnimi podatki. Res pa je, da so lahko merilniki nameščeni neodvisno od volanskega obroča in njegovega premera postavljeni z manj prostorskimi omejitvami. Več prostora seveda pomeni bolj proste roke inženirjev pri njihovi postavitvi, grafični obliki in založenosti s podatki. Iz merilnikov je tako možno razbrati res veliko podatkov, a drži tudi, da je izmenljivost večine podatkov s števcema kilometrov še vedno, vsaj meni, nepotrebna ali vsaj nelogična.
Dieta
V mojih očeh največji napredek dvestoosmice je dieta s katero so jo njeni snovalci oklestili ne le zunanjih centimetrov, ampak tudi kilogramov. Osmica je tako od sedmice v povprečju lažja kar za 110 kilogramov. Veliko? Malo? No, naj tako povem. Za približno enako število »kil«, ali morda še kakšno več, se je sedmica zredila glede na šestico. Nekaj, kar je vsakdo, ki se je presedel iz 206 v 207, na cesti nedvomno občutil. Nobena skrivnost ni, da mora dvestosedmico, če želi na cesti držati stik z njeno predhodnico, poganjati zmogljivejši motor.
Zadovoljiva sredina
Testni primerek je poganjal 1,4-litrski atmosferski bencinar iz sredine ponudbe. Glede na izkušnje z bencinskim 207, ki ga je poganjal celo nekoliko zmogljivejši 1.6 VTi, sem bil dokaj skeptičen, saj sem pričakoval, da se bo 208 z vsega 70 kilovati uvrščal med cestne »nepremičnine, a moji dvomi so bili povsem odveč. Že omenjena shujševalna kura in dokaj na kratko preračunan petstopenjski (!?!?) ročni menjalnik sta namreč poskrbela, da je Peugeot 208 1.4 VTi z lahkoto držal tempo živahnega cestnega utripa. Že res, da »konjev« vendarle ni na odmet, tako da tempa, predvsem izven mest, ne zmore ravno narekovati, a za povprečnega uporabnika bi morale motorne zmogljivosti povsem zadoščati.
Pri pogonskem sklopu naj samo še omenim, da ostaja menjalnik po občutku na prestavni ročici zvest klasičnim PSA-jevim menjalnikom. Pretikanja tako med vsakdanjo umirjeno in defenzivno vožnjo spremljajo mehki, tekoči in ne pretirano natančni gibi prestavne ročice, na napadalno in »posiljevalno« pretikanje pa se odzove z zatikanjem in počasnostjo sinhronov. Zmotila me je tudi založenost z zgolj petimi prestavami, a ne želim spet izgubljali več časa o tej temi na tem mestu …
Dober kompromis
Hvale vredna je tudi nastavitev podvozja, ki dovolj dobro prestreza vse vrste cestnih neravnin, zaradi česar se dvestoosmica, iz prostorskih razlogov sicer le za dvojico, izkaže za prikladnega partnerja tudi na daljših poteh. Plus je tudi odziven, a žal premalo povratno poveden volan. Upoštevajoč vse to menim, da je novi 208 dober partner na cesti, a se z dinamiko kakšne Ford Fieste pač ne zmore kosati.
Zadetek v polno!
Težko je pojasniti, kako pomembno je, da je Peugeot z 208-co zadel v polno, a bom vsaj poskusil.
Korejci so v zadnjih letih s svojimi izdelki naredili neverjetne korake naprej in s tem odločno premešali karte tudi v tem avtomobilskem razredu. Ker obenem seveda tudi evropejci niso ravno stali križem rok in je bil 207 povrh vsega še dokaj medel na vseh področjih, je bilo jasno, da morajo Francozi zadevo korenito spremeniti. In, glede na preizkušeno, jim je uspelo storiti točno to.
Avto so ob zadržanih notranjih merah na zunaj zmanjšali in obenem oklestili tudi odvečnega sala. Pod pločevino so mu vgradili spodobno tehniko in na seznam doplačljive in ponekod tudi serijske opreme uvrstili tudi nekaj tehničnih bonbončkov 21. stoletja, ki jih bodo cenili predvsem mlajši kupci. Pri tem so se seveda spomnili na glavno komponento, ki danes še največ prispeva k prodaji avtov; všečno zunanjo (in notranjo) podobo. Podobo, ki bo, podobno kot 206-ca pred leti, vabila v salone. Peugeot, kar se mene tiče, je 208-ca glede na 207-co neizmerljivo boljša in kot taka zadetek v polno. Čestitam in vso srečo pri poslovnem okrevanju.
Več o Peugeotu 208 si preberite na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
21 komentarjev za "Peugeot 208 1.4 VTi – Zadetek v polno?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
hrup nima veze s številom prestav, ampak z višino obratov motorja in zvočno izolacijo :):):):):):) Drugače pa ja, pri takšnem prestavnem razmerju (sicer nimam pojma kakšno je, tako kot nihče od ostalih, ki tu natolcujemo) bi nujno potreboval 6. Če bi imel še 7. in 8., bi pa sploh bil najtišji avto v razredu 🙂
obvezno bi mogu imeti 6. prestav, manj hrupa in malo nizja poraba.
Hm lahko, da sem spregledal podatek ampak nikjer ne piše koliko rpm ima pri 130 km/h napisano vse od A do Ž lep opis ampak zakaj ni skoraj na nobenih testih napisanih rpm pri 130 km/h v sloveniji imamo tudi AC 😀 In pomoje nekomu ni všeč, da kupi avto in pri 130 km/h ima 5000 rpm 😀
še tole: v 206-ki so sedele mlade bejbe, študentke, kakšna mamica ki bi jo uvrstil v kakšne poredne misli, od 207 naprej pa sami starčki, strici v predčasni upokojitvi…Kaj se dogaja s ciljno skupino? Kje so se izgubila lepa dekleta? V korejcih? Polotih? Fabiah? :):):)
rad bi vprašal, kje jemljete besedni zaklad: “povratna povednost volana” se namreč sliši kot slaba šala ali google tranlsate iz 90ih…
Peugeot čara s to obliko, igrajo se neke kvazi smernice in isti crap prodajajo v različnih embalažah. Tako kot 206, ne bo noben model 2xx več popularen. Takrat enostavno ni bilo lepših avtočkov, danes pa ni pravega razloga za tiste, ki kupujejo lepe avte. Cena je pa čist’ mim’ fuj fej