Botoksiranje
Ko so pri Renaultu predstavili četrto generacijo svojega predstavnika avtomobilskega segmenta C, je bilo v trenutku jasno, da ničesar niso prepuščali naključju. To so med drugim dokazal tudi s svojo simpatično in prepoznavno obliko, ki sicer ni več tolikanj kontroverzno avantgardna, kot je bila nekdaj druga izvedba z »J. Lo zadnjico«, a je vsekakor privlačila številne poglede. In ne le to! Zunanje linije tudi po petih letih od prihoda na trg še vedno delujejo dovolj sveže in moderno, da se Renaultovim oblikovalcem med tokratno kozmetično prenovo ni bilo potrebno kaj prida pretegniti.
A če boste prenovljeno različico vseeno uspeli parkirati poleg prejšnje, boste morda le opazili, da je sprednji odbijač rahlo drugačen, blatniki in pragovi so za odtenek malce bolj poudarjeni, obenem pa so spremenjena tako platišča, kakor tudi zadnja svetila, ki se ponašajo z dinamično animacijo pri smernikih. In kar je morda še najvažnejše – v sprednjih žarometih ne boste več našli klasičnih halogenskih žarnic, temveč zgolj in samo še diode LED, kar še kako pripomore k izboljšanju aktivne varnosti. Hja, omenjena tehnologija bi se morala v teh časih, ko se novodobni avtomobili ponašajo s tehnologijo, kakršne nisi videl pred desetimi leti niti v raketoplanu, znajti med serijskimi pripomočki v prav vseh avtomobilskih razredih. In pika!
Za dodatno mero vznemirljive dinamičnosti obenem poskrbi povsem novi opremski paket R.S. Line, ki prispeva nekaj dodatnega zunanjega in notranjega lišpa, a žal prav nič ne poseže v njegovo drobovje (npr. podvozje, volanski mehanizem). Za kaj konkretnejšega je pač potrebno razpreti denarnico ter se odločiti za čistokrvno verzijo R.S.. A da ne bo pomote, nekaj podobnega so pri Renaultu ponujali že pred njegovo prenovo -a linija GT Line) le ni bila tako testosteronsko nastopaška. In kaj prinaša omenjeni R.S. Line? Zunaj boste takšnega Megana spoznali po odbijaču z obliko satovja, posebnih 17- (ali 18-) palčnih platiščih, dodatnem zadnjem spojlerju ter čudovitih zaključkih izpušnih cevi. Okrasnih, seveda!
Opazen napredek
Precej več uporabnih dodatkov »adrenalinska« linija prinaša v notranjosti, kjer bo voznikova zadnjica še kako vesela športnega sedeža z dodatno bočno oporo, na katerem pa bi – roko na srce – znali imeti precejšnje težave že malce bolj neproporcionalno raščeni osebki. In če ob tem povsem odmislim nekatere dekorativne olepšave (»karbonski« elementi na armaturni plošči, obilica rdeče niti, črn strop, stopalke iz brušenega aluminija), si daleč največ pozornosti zasluži v perforirano usnje odet športni volan, ki je resnično čudovit. Na dotik in otip, ne na pogled, da ne bo pomote!
Kozmetična prenova se je obenem dotaknila tudi osrednje multimedijske naprave, ki do sedaj ni veljala za pretirano vzoren primerek, po novem pa je (končno!) na voljo najnovejši R-Link, poznan že iz novega Clia in Capturja. Ob tem bi bil skorajda že greh, če si ne bi privoščili doplačilno opcijo z 9,3-palčnim zaslonom, ki v paketu z navigacijo obenem prinaša tudi povsem nove prilagodljive digitalne merilnike (10,2-palčni zaslon) ter zadenjsko kamero. No, slednja bi se vsekakor morala znajti že med serijskimi elementi in ne med opcijskimi tudi pri najdražjem paketu! Pa še s kaj prida ločljivostjo se ne more pohvaliti. Kakorkoli že, nova infozabavna naprava je precej bolj hitra in odzivna, grafika je opazno bolj dodelana, a se še vedno ne more pohvaliti s fizičnim gumbom za nastavitev glasnosti.
Se pa bodo morali Renaultovi inženirji pri naslednji generaciji vsekakor potruditi pri prostoru za noge na zadnji klopi, ki je resnično skopo odmerjen. Še posebej pri tokratnem paketu s športnimi sedeži, kjer bo že osebek s povprečno veliko obutvijo (številka 43) imel precejšnje težave, kam pospraviti svoja stopala.
Za dvig obrvi je tokrat poskrbela obdelava prtljažnika v predelu luknje za rezervno kolo.
Rekreativec
Glede na nastopaški stas, ki ga že na zunaj izžareva Megane z novo linijo RS, se nekako kar spodobi, da se tudi pod motornim pokrovom skriva malce bolj navdahnjen agregat. Tako nikakor ne boste zgrešili, če se boste odločili za trenutno najmočnejšo verzijo v ponudbi (če odmislimo pravi R.S.) , ki sicer ni ravno novost v Meganovi ponudbi. Pred dvema letoma se je namreč znašel v njem 1,3-litrski štirivaljnik, ki je nastal v skupnem razvoju z Nissanom, Mitsubishijem in Daimlerjem, na voljo pa je v treh različno močnih verzijah (115, 140 in 160 »konjev«). TCe agregat, ki je nadomestil prejšnji 1,2-litrski, se ponaša z novo variabilno odmično gredjo, posebnim premazom ventilov, ki naj bi poskrbel za manj trenja in nižjo temperaturo, ter filtrom trdnih delcev.
Najmočnejša verzija izmed vseh treh, ki sem jo sicer že preizkušal v Nissanu X-Trail, je sicer na voljo zgolj s 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom, kateremu ni moč očitati nič resnejšega. Morda bi lahko bil za odtenek odzivnejši med hitrejšim speljevanjem (npr. na križišču), kar pa je tako ali tako moč popraviti z načinom Sport (sistem Multisense). Vsekakor pa je 160 turbo-bencinskih »žrebcev«, ki razgrajajo pod motornim pokrovom, ravno še dovolj živahnih, da vam ne bo potrebno trgati z avtomobila umetelno oblikovanih oznak R.S. Line. Motor obenem navduši z elastičnostjo ter vzorno odzivnostjo že v spodnjih vrtljajih, precej rad pa se zavrti tudi proti rdečemu vrtljajnemu območju (ročni način prestavljanja ali režim Sport). Obenem navduši z dovolj rezkim zvokom, komur pa ta ne zadošča, ima na voljo še umetno generirano zvočno kuliso osemvaljnika preko doplačilnega ozvočenja Bose. Slednje bo morda navdušilo kakšnega nadobudnega mladca, ki živi svoje Instagram/YT/FB življenje.
Vendar pa, navkljub malce bolj dinamičnemu izgledu ter živahni motorizaciji, pretirane športnosti raje le ne iščite. Kakršnekoli voznikove športne ambicije namreč že v štartu zavre (pre)mehko nastavljeno podvozje, ki sicer navdušuje pri požiranju neravnin, ter ne najbolj zgovoren volanski mehanizem s premalo informacijami o dogajanju pod kolesi. Škoda, ker linija R.S. ni poskrbela vsaj še za kakšno dodatno modifikacijo slednjih dveh elementov, da bi lahko tovrsten Megane lažje sledil cestnim linijam, ki jih je pred tem začrtala podobno motorizirana konkurenca (npr. Seat Leon 1.5 TSI FR, Mazda 3 SkyActive X, …).
Še gane?
Vsekakor! Renaultov Megane tudi po kozmetični prenovi, ki mu je dobro dela, še vedno dokazuje, da nikakor ni za staro šaro. Nenazadnje tudi s tem, da stopa v korak s časom pri uvajanju sodobnih tehnologij, saj boste našli v ponudbi tudi čisto nov priključni hibrid. A če sem povsem iskrem, verjetno le poredkoma, saj je konkretno dražji od svojih konvencionalno gnanih bratcev.
s prenovljenim Meganom želijo pri Renaultu ponovno ujeti priključek z bližnjo konkurenco, ki je postala v zadnjem času presneto nevarna (nove generacije Golfa, Leona, Focusa, Ceeda). Koliko bo pri tem pripomogla nastopaška oprema R.S. Line, je sicer težko oceniti, saj tudi mladci niso več toliko navdušeni nad tovrstnim »hot-hatch« krancljanjem, kot so nekdaj bili. A naj vas potolažim, pri Renaultu so pripravili tudi križanca (Conquest) enega njihovih najbolj ključnih modelov v ponudbi, če vas že tokratni ne prepriča dovolj.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
43 komentarjev za "V iskanju prave linije"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Cena pa je kr, ane. Pol leta bajkotiramo Renault, pa ga bodo takoj za polovico cene metali za strankami (velja tudi za vse ostale znamke). Pa na 30k lepo full kasko, pa si taglavni bimbo na vasi.
Pa ne narobe razumeti, avto je na nivoju. Ampak ne na nivoju cene.
Sprašujem se, kam smo to prišli, da se cena za tega Megana znajde pod plusi kot “konkurenčna cena”. Neverjetno!
Za 1.3 malen skoraj 30k€ kar veliko denarja
Golf V je z 10 km vec imel ze oznako “gt”
Uau 15 let nazaj…
Ford ima 200hp z 3 cilindri, ampak moj komentar se ni nanašal kalšno moč kdo ponuja
Merc z identičnim motorjem je vsaj 10k več.
Za merca dajo tudi +200k€ renoja tudi povohali ne bi. Tako, da to je kot bi primerjal don perion z hofer šampancem
Če primerjava ta razred, ni A klasa nikoli vredna 10k + več od megana. Kaj pa bebci na koncu plačajo, je pa druga zgodba…
Bi že enkrat nehali s temi bebci in podobnimi etiketami? Premium izdelki s premium cenami niso nujno (toliko) boljši, to je verjetno jasno. Premium izdelki imajo visoke cene tudi z razlogom diferencijacije. Tisti z denarjem pokaže, da lahko kupi nekaj, kar revež ne more. Če se sprašuješ, kaj se splača, potem nisi kupec premium izdelkov. Če pa za plebejski izdelek plačaš premium ceno, to pa je nespametno.
Premium je nekaj, kar plebejske znamke ne ponujajo, to pa definitivno niso neki 150 konjski hatchi s kosilnicami v nosu. Za mene je meg ts trophy r precej bolj premium od mercedesa a200, ker je zadeva precej posebna.
Premium je verjetno prej nekaj, kar sosedova Micka dojema kot premium. Kaj misliš, da bi izbrala? Saj veš, de facto strinjanje v družbi.
Odgovor je jasen. Če povzameš družbo kot celoto (sploh v zadnjem času) lahko opaziš, da smo zašli v precej bizarno smer.
Sicer pa, če današnje kočije nebi imele značke na nosu, 90% ljudi (sploh sosedove micke, ki že v osnovi nimajo pojma o avtomobilih) nebi opazilo razlik.
@Stumpjumper, kot bi komaj danes odkril moč blagovnih znamk. 🙂
So mar zato postale značke nesorazmerno velike zadnje čase?
2 litra ima višjo porabo (torej dobrih 25%) kot Octavia iz sosednjega članka za isto ceno
Avto za 30.000 EUR (bivših 7,2 milijonov tolarjev!!) in nima avtomatske nastavitve višine snopa LED žarometov??
1. slika notranjosti v galeriji levo od volana namreč… vidi se vrtljiv gumb za nastavljanje višine. Super svetli LED žarometi (ali so morda pod tisto mejo svetilnosti, da ni potrebno da se nastavljajo samodejno) in slepljenje nasproti vozečih idealna kombinacija za nesreče v tem času.