Volvo dlako menja, a narave nikoli
Na severu Evrope so znali v svoji zgodovini ustvariti tudi malce manj elegantno oblikovana prevozna sredstva. Tako si lahko na obzorju ugledal nič kaj skladno ter povsem štirioglato silhueto (karavanskega) vozila Volvo, ki je bila toliko aerodinamična kot Ikeina pisalna miza. Vendar so se avtomobili največjega in najuspešnejšega (a nikakor ne tudi najmikavnejšega!) predstavnika švedske avtomobilske industrije, kljub svoji oblikovni dolgočasnosti in aseksualnosti, že od nekdaj ponašali z drugimi hvalevrednimi lastnostmi, ki so znamko tekom desetletij definirale in jo v končni fazi tudi osmislile – pa naj je šlo za varnost, udobje ali tehnološko naprednost.
Tako tudi sodobni produkti Volvo dodobra sledijo omenjeni doktrini proizvajalca iz Göteborga in predstavljajo zanimivo alternativo ostalim »mainstream« proizvajalcem. Ter ponujajo njihovim voznikom velikokrat cenjeno filozofijo neuniformizma oziroma nekonformizma. V tem izboru je tako moč najti tudi najmanjšega karavana Volvove flote – model V60, ki je predlani doživel manjše kozmetične popravke na karoseriji in v notranjosti, v lanskem letu pa še pod motornim pokrovom.
Miss Sixty
Karavanski derivat limuzinskega modela S60, pri čigar prototipni verziji je pred sedmimi leti glavni oblikovalec Örjan Sterner v žarometih oblikoval skulpturo dveh vzporedno plavajočih miniaturnih vikinških ladij, tako predstavlja precejšen oblikovni odmik od (pra)starih karavanov Volvo. In kljub temu, da je bil na cestah prvič viden že leta 2010, še vedno velja za enega najmikavnejših predstavnikov v tem razredu in daje žarek upanja, da v teh športno uporabno crossoverskih časih klasičnim karavanom nikakor še ni odklenkalo.
Po predlanski kozmetični revitalizaciji, ki niti zunaj (redizajnirane luči, širša maska hladilnika, nov izbor karoserijskih barv, ipd.), niti znotraj (skandinavski purizem so nadgradili še z novimi opcijskimi digitalnimi merilniki, poznanimi že iz modela V40) ni bila ravno nujno potrebna, so švedski (ter kitajski?) inženirji v lanskem letu izvedli še bistveno pomembnejši podvig pod motornim pokrovom, s katerim so zadostili zahtevam bruseljskih biro(š)kratov. Pri tem so morali ustvariti ogljikovodično ter dušikovo-oksidno manj oporečne agregate, da bi povsem ustrezali okoljevarstvenim normativom Euro 6.
Tako je različica D4, v kateri se vrti srednje krepak turbodizel, po novem izgubila tisti značilen ropot petvaljnika, ki ga je nadomestil zvok novega dvolitrskega prisilno polnjenega štirivaljnika lahke aluminijaste gradnje, kateremu so zvišali tlak skupnega voda na 2.500 barov, v Volvovem skladišču pa ga najdete pod kodo »D4204T5«. In ravno omenjena substitucija dosedanjega dvolitrska petvaljnika s sodobnejšim štiricilindrašem se je izkazala za daleč najboljši del kozmetične prenove »malega« švedskega karavana. Naslednik je namreč zvočno in tresljajsko precej vljudnejši, za »odtenek« urnejši (skorajda dve sekundi boljša akceleracija od 0 do 100 km/h!) ter tudi varčnejši (za skoraj liter in pol manjša poraba). Tako bi znali ravno novi agregati ponovno pripomoči k temu, da bi pričeli (slovenski) kupci pogosteje zahajati v Volvove salone.
Naslednik je zvočno in tresljajsko precej vljudnejši, urnejši ter tudi varčnejši.
Volvorin
Nova »motorna delovna sila«*, ki se je vrtela v tokrat testirani »vikinški ladji«, navdušuje v večini voznih režimov, saj ne skopari niti z močjo, niti z navorom. Skupaj z izvrstnim 8-stopenjskim avtomatskim menjalnikom Geartronic japonske proizvodnje (Aisin) ponuja izjemno prepričljivo kombinacijo. Pri čemer se slednjemu skupku menjalnih zobnikov, ki je napram predhodniku pridobil dve dodatni prestavi, niti pod razno ni potrebno skrivati pred podobnimi (superiornimi) produkti v konkurenčnih BMW-jevih vozilih, saj zna takisto prepričevati z intuitivnostjo ter nezaznavnostjo delovanja. Manjša razlika z ZF-ovimi avtomatiki »bojnih münchenskih vozov« (beri: BMW) se pokaže zgolj med bolj dinamično vožnjo, kjer je za odtenek počasnejši ter malce bolj obotavljajoč.
Pa saj Volvo »lifestyle« karavan niti ni namenjen temu, da bi se z njim podili med ovinki ter poskušali loviti idealno linijo, ki jo je pred tem začrtala BMW-jeva trojka! Pa četudi se lahko pohvali s precej nevtralno lego na cestišču ter izjemno komunikativnim volanskim mehanizmom, ki pa bi lahko bil za odtenek malce bolj servo ojačan med počasnimi manevriranji na parkiriščih.
Njegova primarna naloga je namreč še vedno, da svoje potnike pripelje na svoj cilj čim bolj udobno in varno, kar nakazujejo že precej udobni (prvenstveno sprednji) sedeži ter tisti (neopisljiv) občutek trdnosti in kompaktnosti gradnje, kot da bi bil avtomobil izdelan iz samega adamantija** . Zatorej pred nakupom velja precej poglobljena kontemplacija o (sicer vizuelno precej všečnem) 2.600 evrov vrednem doplačilnem paketu R-Design, ki med drugim ponuja tudi za 15 mm nižje ter čvrsteje (beri: za odtenek neudobneje) nastavljeno podvozje. Ter nameniti skorajda povsem isti kupček evrov varnostno asistenčnim sistemom (paket IntelliSafe Pro), ki bi, roko na srce, morali biti že med serijsko opremo tako dragega vozila proizvajalca, ki je že od pamtiveka poznan po svoji skrbi za varnost svojih potnikov!
Chanometer
Da znajo na severu izdelovati precej elegantna in dokaj prestižna prevozna sredstva, ve od nekdaj tudi spodnjekaravanško ljudstvo. Le da se v večini primerov njihova »severna obzorja« končajo tam nekje pri Münchnu oziroma Ingolstadtu ter sežejo največ do Stuttgarta.
A bil bi greh, če ne bi svojih obzorij še malce razširili in dali priložnost tudi »malemu« švedskemu karavanu***, ki je postal z novimi agregati pod motornim pokrovom še bolj mikaven in vreden premisleka. A pozor! Ko bodo sosedje uzrli na horizontu vašega dvorišča aerodinamično silhueto Volva V60, niti pod razno ne bodo toliko vreščali od zavisti, kot bi pri kakšnem podobno dragem karavanu.
Tekst in foto: Urban Acman.
* V tokratnem testnem primerku se je sicer še vrtela motorna verzija s 181 »konji«, ki jo pri avtomobilih modelnega leta 2016 že zamenjuje rahlo modificirana različica, z dodatnimi 9 »konjiči«.
** Izmišljena neuničljiva kovinska zlitina, poznana iz stripov o Wolverinu.
*** V prvih letošnjih desetih mesecih se je pojavilo na slovenskih cestah zgolj 8 novih primerkov modela V60 ter 8 modelov S60. (vir: Sekcija za osebna motorna vozila.)
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Vikinška ladja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
čudovit ampak pogrešam petvaljnik…. upam da se bo kdaj vrnil
Top notri in zunaj, skratka, za moj okus se tukaj nemška trojica skrije.
Škoda da še kakšne tehnične drobtine za nas strojne navdušence ne vržete v članek. Saj je lepo napisano samo za moj okus premalo tehnično, lahko bi bila na koncu ena tabelca(medosna razdalja, litri prtljažnika, zunanje mere, kompresija motorja,….). Za butast vw ve npr vsako tele da imajo mqb in mlb platformo, za druge znamke kako si delijo motorje in delajo novitete redko kdo.
Recimo opisani volvo v60 sloni na fordovi platformi EUCD(lansirana 2006), ki je rezervirana za razred d, kar je dobro za medosno razdaljo. Recimo S80, Galaxy, S-max si delijo 80% rezervnih delov, ki imajo isto platformo kot v60. Enako platformo imajo še npr. Volvo V70 estate, Volvo XC70, Volvo XC60, Volvo S80, Land Rover Range Rover Evoque, Volvo S60 II, Volvo S60L…. Torej volvo V60 je preizkušena zadeva z preizkušeno platformo, ki težko preseneti z napakami ki se pojavljajo ob lansiranju novih stvari. Za drage volvote vem da imajo aluminijasto školjko, verjetno jo ima v60 tudi vsaj delno, kar pripomore k manjši teži kar je prva večja razlika med plebejskim in dražjim vozilom.
Gre za test vozila in ne Volvo Press. Kot strojni navdušenec bi pa le moral vedeti, da je bistvo deljenja platforme v prilagajanju različnim oblikam karoserije za več avtomobilskih razredov, zmanjševanje mase vozil, prilagajanje medosne razdalje, raznolikost motorjev in menjalnikov, prilagajanje različnim potrebam trga, v končni fazi za zniževanje proizvodnih stroškov.
Je pa tako. To kar si napisal drži samo je pa bolj kot ne zgodovina za Volvo, saj je/bo le ta prešel na popolnoma nove platforme SPA/CMA, katere pa bodo vozila Volvo še dodatno olajšala in jim izboljšala voznost. Mogoče je tudi to razlog da se trenutne platforme ne omenja, ker nenazadnje jih v roku leta/dveh ne bo več moč dobiti pri Volvu.
Tabela najpomembnejših tehničnih podatkov vozila so objavljeni pri vsakem testu na koncu teksta.
super, spregledal tabelo. To omenjeno platformo, sicer modificirano je Land Rover uporabil še za novejše modele.
Se strinjam, top in class
To je to. Škoda le, da ni več simfonije petvaljnika.