Vem, vem, danes vas večina ob misli na prostorno družinsko limuzino ali kombilimuzino najprej pomisli na Škodo Octavio. In četudi vidim v njej tudi sam veliko »družinskega« smisla, moram priznati, da me je sorodna in nedavno tega osvežena Jetta ravno tako zelo prepričala.
Stvar nastavitve
Jettina drobovina kljub osvežitvi ni tako zelo nova, kot recimo tista pri novi Octavii ali Golfu A7. Medtem ko sta slednja dva, po zagotovilih Volkswagna, postavljena na najboljšo, najbolj prilagodljivo in (za proizvajalca) stroškovno najcenejšo platformo MQB, je Jetta še vedno oprta na platformo PQ35, ki jo je uporabljal že Golf A5. Po tej plati torej Jetta ni zadnji »krik mode«, a to še zdaleč ne pomeni, da se pelje slabše kot omenjena dva sorodnika.
Že res, da se vozi drugače, a drugače v tem primeru ne pomeni slabše, temveč bolj togo – ali, če želite, bolj športno. Značaj in obnašanje avta na cesti, veliko bolj kot osnovna tehnična platforma, definira nastavitev posameznih elementov podvozja in vzmetenja. In ker je bila testna Jetta opremljena s paketom opreme Sport, ki prinese s sabo serijsko vgrajeno za 15 milimetrov spuščeno športno podvozje in nižjepresečna 17-palčna kolesa, je edino logično, da se avto tudi pelje bolj togo. K sreči pa »športnost« v Jetti Sport ne pomeni, da je avto za vsak dan premalo udoben, nikakor. Načeloma se pelje lepo, nekaj več zibanja je za pričakovati le pri večjih hitrostih in na slabših luknjastih cestah. V vseh ostalih primerih je vožnja z Jetto Sport povsem spodobna.
Presenetljivo
Dinamičnemu značaju Jette Sport se je odlično podal dvolitrski TDI, s po novem skupno 110 kilovati (150 KM) nazivne moči in 340 Nm največjega navora. Četudi naj bi bil slednji na voljo v dokaj širokem območju (od 1.750 do 3.000 vrt/min), njegova turbina, in s tem tudi sam štirivaljnik, zares na polno zadiha šele pri okoli dveh minutnih tisočakih. Res pa je, da je prožnosti za sledenje umirjenemu prometnemu toku dovolj tudi že od 1.500 vrt/min dalje, zaradi česar si bo lahko voznik privoščil tudi nekaj več lenarjenja s prestavno ročico.
Hvale vredna je tudi skromna žeja štirivaljnika, manj mojega navdušenja pa je požela nekaj slabša kultiviranost motornega teka. Slednja je, jasno, svetlobna leta od robatosti in tresočega teka nekaterih primerkov 1.9 TDI, opremljenega s sistemom tlačilka-šoba. Kljub temu izredno kultivirane ravni teka dvolitrskih TDI-jev, ki sem jih imel v zadnjem času priložnost preizkusiti v »bratrancih« in »sestričnah« Volkswagnove skupine, vseeno ne dosega.
Bolj passatovski
Ker teče beseda o osveženem modelu, se spodobi nekaj besed nameniti tudi temu področju. Osveženost Volkswagnove Jette se na zunaj prepozna po skoraj zanemarljivo spremenjenem zadnjem delu in opazneje popravljenem prednjem delu, ki Jetto, z novo oblikovanima žarometoma, spremenjenim odbijačem, masko motorja in žarometoma za meglo, stilsko močno približali podobi večjega Passata. Poleg že omenjene nadgradnje dvolitrskega turbodizla in nekaterih drugih pogonskih motorjev pa je osvežitev modela pustila komaj zaznaven pečat tudi v njegovi notranjosti. Tam, poleg nekaj novih kromiranih okraskov na armaturni plošči, še najbolj izstopa v spodnjem delu sploščen volanski obroč, ki so mu namestili še drugače oblikovana stikala radijskega sprejemnika in tempomata.
Že zdaj
Kdor misli, da se nad skromnostjo nadgradnje njegove notranjosti pritožujem, se moti. Že res, da si bodo na zadnji klopi predvsem odrasli želeli več v višino odmerjenih centimetrov za glave, a je zagotavljanje dodatnih višinskih centimetrov v avtu tako obsežen poseg v konstrukcijo avta, da je nobena osvežitev modela finačno ne »prenese«. Ne, zagotavljanje dodatnih centimetrov v kabini je nekaj, kar je vedno rezervirano za razvoj poponoma novih generacij avtomobilov.
Pohvalno pa je, da ne bo treba čakati na novo generacijo Jette, da bi dobili v njej spodoben vzdolžni prostor za kolena zadaj, dobro ergonomijo sedenja, germansko urejen in izdatno nastavljiv voznikov delovni prostor, kakovostne materiale s pripadajočo visoko ravnijo končne obdelave, številne in uporabno velike odlagalne prostore ter še kakšne hvale vredne malenkosti, ki se najdejo že v aktualni generaciji.
»Na komot«
Boste rekli, da Jettin limuzinski zadek še zdaleč ni tako uporaben kot Octaviin kombilimuzinski? Ja, nedvomno je nalaganje obsežnejših kosov prtljage ali tovora veliko enostavnejše ali celo edino možno skozi Octaviino ogromno odprtino. Toda pomislite: kako pogosto nalagate v svoj avto pralni stroj, hladilnik ali druge volumsko obsežne kose? Priznajmo si, da smo ljudje danes »na komot« in si raje pustimo večje in praviloma tudi težje stvari dostaviti do vhodnih vrat, kot pa da bi jih vozili domov z lastnim avtom. Skozi skromnejšo luknjo v Jettin, tudi za petčlansko družino dovolj zajeten zadek, je res težje nalagati potovalne kovčke, a tistih dvakrat ali morda trikrat na leto se pa že stisne zobe, mar ne?
1.520 €
Glede na opisano sem prepričan, da zmore Jetta dostojno parirati Octavii, žal pa se nekoliko zatakne pri strošku nakupa avta. Če je redna maloprodajna cena najcenejše Volkswagen Jette 2.0 TDI (110 kW) Comfort 23.460 €, je treba za podobno opremljeno Škodo Octavio 2.0 TDI Ambition odšteti »samo« 21.940 evrov. Če bi bila dobljena razlika 1.520 evrov v Jettino korist, potem osebno o Octavii ne bi niti razmišljal – a je cenovno v občutni prednosti Škoda, zato je odločitev jasna in je posledično na naših cestah moč opaziti neprimerno več Octavij kot Jett.
Več o Volkswagnu Jetti v Sloveniji si preberite na uradni strani.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen