Volkswagen Sharan 2.0 TDI Highline Sky – Vrtec na kolesih

VOLKSWAGEN SHARAN 01

VOLKSWAGEN SHARAN 02

VOLKSWAGEN SHARAN 03

VOLKSWAGEN SHARAN 04

VOLKSWAGEN SHARAN 05

VOLKSWAGEN SHARAN 06

VOLKSWAGEN SHARAN 07

VOLKSWAGEN SHARAN 08

VOLKSWAGEN SHARAN 09

VOLKSWAGEN SHARAN 10

VOLKSWAGEN SHARAN 11

VOLKSWAGEN SHARAN 12

VOLKSWAGEN SHARAN 13

VOLKSWAGEN SHARAN 14

VOLKSWAGEN SHARAN 15

VOLKSWAGEN SHARAN 16

VOLKSWAGEN SHARAN 17

VOLKSWAGEN SHARAN 18

VOLKSWAGEN SHARAN 19

VOLKSWAGEN SHARAN 20

VOLKSWAGEN SHARAN 21

V tistih dnevih, ko sem se naokrog prevažal s sedemsedežnim enoprostorcem z drsnimi vrati, je marsikdo razmišljal, da sem ali velik ljubitelj otroške radoživosti ali pa imam zgolj resne težave s kontracepcijo. Volkswagnov velikoprostorec zadnje generacije, ki je sicer na trgu že kar štiri leta, je namreč v tem času postal na Slovenskem sinonim familiarnega prevoznega sredstva, ki si ga zaradi svoje cene sicer lahko privoščijo le solidno situirane družine, ki nimajo težav s plačevanjem šolskih malic. Ter je hkrati v tem času sprožal tudi precej resno razpravo o tem, zakaj za vraga sedemsedežno izvedbo ponujajo tudi kitajskim družinam?!?

Pri Volkswagnu so že pred časom ugotovili, da je moč spraviti največ stvari v škatlo, zato so ravno pri njej našli največji navdih za oblikovanje Sharana. Ter hkrati dosegli, da je po štirih letih njegova oblika še vedno moderna in obenem dovolj brezčasna, da bi lahko »preživela« še naslednjih 11 avtomobilskih let, kakor njen generacijski predhodnik. Drsnost stranskih vrat, katera je pri tokratnem testnem primerku premikala elektrika, poskrbi za nestresno kobacanje večglave familije iz avtomobila na (pre)tesnih parkiriščih. Trenutna prodajna akcija Family (popust v višini 3.000 evrov) pa za poglobljeno preračunavanje, koliko se še sploh splača pogledovati k španski dvojčici Alhambri.

»Prevoznik kraljev*«

Vrtčevska mladež se bo v Sharanovi notranjosti počutila kraljevsko. Ob sedemsedežni postavitvi, pri kateri »prtljažna« sedeža nikakor nista le zasilna in se ponašata tudi z ISOFIX-nostjo, bo več kot dovolj prostora za pet malih kraljevskih glavic. Ob tem pa bo v prtljažniku še vedno ostalo toliko praznine, kot jo je bilo pred nedavnim v rezervoarju tovornjaka na počivališču Tepanje, iz katerega so nepridipravi ukradli gorivo (beri: 300 litrov). Ob podrtju zadnjih dveh vrst sedežev, pri katerem nastane v Sharanu povsem ravno dno, se njegov prtljažni volumen že nevarno približuje dostavniškim sferam (2.297 litrov), vanj pa bi bilo najverjetneje moč stlačiti tudi kompletno »king size« posteljo.

Kdor se bo pri Sharanu odločil za opremski paket Highline, bo pri sedežnem oblazinjenju deležen izvrstne kombinacije usnjenih obrob in alkantare, pri kateri ne vidim nobene pretirane potrebe po dodatnem 878 evrskem doplačilu za usnje Vienna. Nenazadnje alkantara v hladnih zimskih jutrih poskrbi za bistveno bolj tople občutke, v žgočih poletnih popoldnevih za precej manj potne zadnjice, v turobnih jesenskih dneh pa za povsem nestresno življenje novozelandskih krav.

Volkswagnov hlev

Za tokratno motorno ogrado je rezgetalo 140 turbodizelskih »konjičev«, a nič ne bi bilo narobe, če bi Vokswagnovi pastirji prignali v motorno stajo še kakšnega zdravega žrebca. V njihovem hlevu se sicer skriva še močnejša opcija (130 kW), a je potrebno brž priznati, da je tudi šibkejša verzija povsem zadovoljiva pri premagovanju vsakdanjih poti. Le pri dinamičnejši avtocestni vožnji je potrebno konje malce večkrat zbezati na plano s prestavno »šibo«, saj je potrebno že pri hitrejših prehitevalnih manevrih pretakniti tudi v četrto prestavo. Desnica bi si ob tem zaželela družbo dvosklopčnega DSG menjalnika, ki bi definitivno bolj sovpadal k filozofiji nestresnega družinskega potovalnika. A da ne bo pomote – zaradi izjemno natančnega in mehko prestavljajočega menjalnika desnica ne bo utrpela nobenih krvavih žuljev! Le prestavna ročica bi lahko bila za malenkostni odtenek višje nameščena.

Po slovenskih cestiščih, na katerih je več brazd kot na sveže zoranih prekmurskih ravnicah, navdušuje Sharanova udobnost požiranja neravnin. Kljub rahlemu prečnemu nagibanju karoserije v ovinkih, ki voznika opominja, da so njegovi zunanji proporci pač bližji delovnemu Transporterju kot pa Golfu, je njegova lega dovolj nevtralna in predvidljiva. Razveseljuje natančnost volanskega mehanizma, po katerem se jim lahko kolca tudi pri globalni Toyoti ter nenazadnje še precej ugodna poraba goriva, ki jo je moč doseči brez vsakršne »kolcajoče« tehnike vožnje. Na koncu je tako Sharan popil na 100 kilometrov toliko goriva, kot povprečen Slovenec požlampa vina v dveh mesecih in pol (beri: okrog 7 litrov).

Chanometer

Vsem družinskim kvintetom, sekstetom in septetom, ki potrebujejo dovolj prostorno prevozno sredstvo, je lahko Volkswagnov Sharan (ali pa njegova španska sestra dvojčica) še vedno eden izmed najboljših velikoprostorskih ponudb. In kdor se ne želi tiščati v manjših kompaktnih enoprostorcih, pri katerih je sedemsedežnost zgolj stvar modne muhe, žal nima ravno pretirane izbire. Tako lahko pogledujejo zgolj k rahlo ostarelemu Fordovemu Galaxyju ter k dokaj ekstotičnima amer … italijanoma, v obliki Chryslerjeve Lancie Voyager in Dodgevega Fiata Freemonta. Družinski okteti in noneti bodo morali pogledovati že k Transporterju ali Caravellu, vsi ostali večglavi in večglasni »pevski zbori« pa oditi na vlak.

V tistih dnevih, ko sem želel (p)osvojiti vse prednosti in slabosti vožnje s Sharanom, pa je le-ta tudi v moji glavi naselil neke čudne asociacije na Brada, Angelino in gručo razposajenih pamžev. A so že takoj v naslednjem trenutku, ko sem vračal ključe Volkswagnovega »vrtca na kolesih«, tovrstne »brangelinske« misli izginile tako hitro kot javni uslužbenci iz svojih pisarn vsak petek ob enih.

Več o Sharanu pa na kitajski spletni strani.

Tekst in foto: Chan

* Sharan (perzijsko)