Chery (znamki Jaecoo in Omoda), BYD in SAIC (znamka MG) so vse bolj odvisni od prodajnih številk v Evropi, saj konkurenca na domačem trgu ostaja neizprosna, cenovna vojna pa še kar traja. Še toliko bolj pomemben je zanje evropski trg z vidika, da ostajajo kitajskim proizvajalcem zaprta vrata v ZDA.
Pospešena rast
“Prej smo predvidevali, da bi lahko kitajske znamke dosegle okoli 20 odstotkov tržnega deleža. Zdaj se nagibamo k temu, da številko postavimo precej višje. Sprašujemo se, zakaj naj bi se ustavili na petini tržnega deleža?” je ob uspehih kitajskih znamk za Europe Autonews povedal Martin Benecke, mededžer pri analitičnem podjetju S&P Global Mobility.
Enakega mnenja je Paul Willis, nekdanji šef Volkswagna v Veliki Britaniji. Verjame namreč, da bi lahko delež kitajskih znamk v Evropi presegel 30 odstotkov – predvsem na račun agresivnih cen. Ravno cenovno dosegljivi modeli so ključ do uspeha. Kitajski proizvajalci s primerjalno opazno nižjimi cenami modelov privabljajo kupce in hkrati vršijo ogromen pritisk na uveljavljene znamke. Med njimi jih je precej, ki težko sledijo zahtevam trga glede baterijsko-električnih modelov, zaostajajo v razvoju in le stežka konkurirajo ostalim z vidika razvojnih stroškov.
Dostopnost je ključnega pomena
“Trend se bo končal takrat, ko bodo domači avtomobilski proizvajalci resneje znižali cene modelov,” je precej neposredno povedal Julian Litzinger, analitik pri Dataforce. Izpostavil je uspeh Renault Twinga, ki s ceno okoli 20 tisoč evrov zlahka konkurira kitajskim tekmecem in je oblikovno bistveno bolj po okusu Evropejcev. Volkswagen na tem področju precej zamuja in po mnenju Litzingerja bo ID. Polo v primerjavi s konkurenti še vedno predrag za to, kar bo ponujal.
Ali si bodo lahko sploh še kupili nov avtomobil, postaja vse bolj resna skrb evropskih potrošnikov. V zadnjem poročilu nemškega DAT se kar 46 odstotkov anketirancev boji, da si novega avtomobila ne morejo več privoščiti. “V zadnjih 50 letih se je povprečna cena avtomobila povečala za osemkrat, medtem ko se je letni prihodek povečal le za okoli 4,5 odstotka,” je na enem od dogodkov zaskrbljeno razložil Jürgen Hasler, direktor Nemškega centralnega združenja avtomobilskih obrtnikov (ZDK). Če je bilo leta 1970 dovolj šest plač za nakup novega avtomobila, je danes potrebnih vsaj 11 plač.
A Nemčija ostaja trenutno še dokaj zahtevna trdnjava, ki je kitajski proizvajalci še niso osvojili. V prvih petih mesecih je njihov tržni delež tam znašal le 3,8 odstotka. Povsem drugače je v Veliki Britaniji, kjer je vsak šesti avtomobil že kitajskega izvora, Jaecoo 7 pa je najbolje prodajan model v državi.
Avtomobilizem.com (Foto: Av tomobilizem.com, Volkswagen.)
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "Tretjinski tržni delež v Evropi? Kitajski proizvajalci sprožili tornado, ne vihar."
Za komentiranje moraš biti prijavljen
https://siol.net/novice/svet/volkswagen-v-pogovorih-z-izraelci-o-proizvodnji-protiraketne-obrambe-687740
Tale članek ogromno pove. Politika bo skrbela, da bodo vojne in bo ustvarjala pogoje, da bo proizvodnja orožja cvetela. Očitno ima politika namen kar uničiti evropsko avtomobilsko industrijo ter jo nadomestiti z vojaško. Nas pa mediji vsakodnevno posredno in neposredno filajo z zelenim prehodom. Se vprašam, …so vojne tudi del tega zelenega prehoda ali živimo v svetu, ki je popolnoma nor?
Očitno Nemčiji dve lekciji nista bili dovolj. Upam, da dobi še tretjo in da bo ta dokončna!
Saj bodo kmalu carine tudi na kitajske hibride, potem še na navadne bencinarje. Ni druge.
“Trend se bo končal takrat, ko bodo domači avtomobilski proizvajalci resneje znižali cene modelov,” je precej neposredno povedal Julian Litzinger, analitik pri Dataforce.
Ja, ziher…. lahko je “toplo vodo” odkrivat, malo težje je pa naredit poceni avto ob tako visokih cenah dela in energije, kot jih imamo v Evropi. In to že brez tega, da sploh omenjamo zakonske, okoljevarstvene in kazenske omejitve in pogoje s katerimi se morajo ubadat evropski proizvajalci. Nekaj bi že lahko znižali,recimo na račun manjšega dobička, ali odstranitve česa od “obvezne elektronske varnostne navlake”, kaj dosti pa ne morejo! Evropa surovin nima na pretek, poceni enrgije smo se, s pomočjo prijateljev Amerikancev (in v marsičem v njihovo korist), “prostovoljno” odrekli, plač ter penzij in preostale socialne varnosti, ki jih to za proizvajalca “drago delo”zagotavlja, se pa tudi nihče od nas ne bi odrekel….
Tako, daaaa…. prijatelji dragi, kar sanjajte poceni evropske avtomobile. In, ko bo padla evropska avtomobilska industrija, bo v Evropi po moje kar lepo “zaškripalo”…
mislim, da bomo v Evropi prisiljeni oblikovati drugačno obliko mobilnosti namesto lastništva avtomobilov. Lastništvo avtov nam je postalo tako samoumevno, da si sploh ne znamo predstavljati, kako bi lahko drugače oblikovali mobilnost, aa bi še vedno vsakdo lahko šel kamorkoli, kadarkoli, a z manjšimi stroški in obveznostmi, kot je lastništvo avta. Samovozeči avtomobili, ki bi delovali kot Uber, bi bila zanimiva alternativa. Imeli bi mnogo manjše število avtov na cestah, a ti bi bili non-stop v obratovanju, promet pa bi bil zato bolj tekoč. Upam pa, da se uveljavi tudi logika, da bi pa res marsikatere delovne obveznosti opravili od doma, ni treba, da se gre stvari delat na druge lokacije, če se da od doma…
Veliko je odvisno od načina razmišljanja in iskanja rešitev izven okvirov, kot le razmislek, kako do poceni avtomobilov…
Ja ziher… Samovozeči ali nelastniški avto bo počakal, da namontiram v prtljažnik kompletno zaščito za štirinožca in ga seveda potem sploh smem naložit, pa bom to naredil sredi mesta na pločniku, parkirišču ali se bo avto pripeljal v mojo garažo, da se prej malo shladi od tega 40°C poletnega sranja? To je samo en primer, ki sem se ga na hitro spomnil. Če imaš za vozit samo svojo r.t od bara do bara, je mogoče ok, zame ne pride v poštev in gladko plačam razliko od tega do polnega lastništva. In v povprečju moje avte vozim 20 let, ne verjamen, da se bom za 25k€ dvajset let vozakal z uberjem okoli večkrat dnevno.
Niso krivi kitajski proizvajalci, kriv je folk ki to kupuje. Je pa res da jim ne moreš zamerit saj so cene evropskih avtov v višavah in kitajci na prvi pogled izgledajo mamljivo.
vprašanje, ki se ga lahko vsak vpraša, je zakaj so poceni? Ni vse zlato kar se sveti.
Kaj bo čez 5, 10 let ? Tega kot listja in trave za drobiž, kdo bo to kupil ?
Poenostavljeno. Finančna nepismenost kupcev.
Se strinjam, ampak v drugo smer.Zanimivo, da se nihče ne vpraša kako to, da so evropska vozila v ZDA in na Kitajskem ( vsaj) za tretjino cenejša kot v Evropi.Nerealne so cene evropskih vozil v Evropi, ki jih finančno nepismeni evropski kupec plačuje brez pripomb in ne cene kitajskih vozil v Evropi .Na Kitajskem se cene podobno opremljenih Tiquanov kot v Evropi ( z osnovnim motorjem preko 200 KS) začnejo pri 25000 EUR in končajo (najvišji nivo opreme, štirikolesni pogon …) pri dobrih 40000 EUR.
Zato ker modeli za te trge (Evropa / USA / Kitajska) nikakor niso primerljivi, pa čeprav nosijo isto ime! Zahtevani standardi (varnostni / okoljski / kakovostni / kibernetska varnost /…) so v Evropi bistveno višji kot v Ameriki, kaj šele na Kitajskem.
Torej je šasija drugačna? Zracne blazine niso iste? Podvozje je drugačno?
Vi temu vrjamete?
Je kaka bonbonček manj, to je pa tudi vse. Pustimo sedaj kak model, ampak po večini ….
Ker se delajo na kitajskem, kjer je cena delovne sile in materialov precej nižja kot v Evropi. Tudi kupna moč je precej nižja. Pa manj predpisov.
In tudi standard oz. kvaliteta življenja je vsaj za večino nižji. Kljub temu, da je njihov 996 delovni teden uradno ilegalen se še vedno do neke mere pričakuje oz. vsaj približek temu. Če so višje cene (tudi vozil) davek na to, da imamo boljšo kvaliteto življenja v EU je to verjetno vredno.