Če je kdo ob omembi imena Mitsubishi Grandis, ki pri marsikomu še vedno prebudi spomine na družinskega enoprostorca iz zlatih časov tega avtomobilskega segmenta, zastrigel z ušesi v pričakovanju novega enoprostorskega modela, vas moram žal razočarati. Glede na to, da se novo poglavje modela Grandis začenja v obdobju prevlade športnih terencev in križancev, ne preseneča preveč, da se tudi on vrača v tej preobleki. Presentljivo ni niti to, da je tehnološko soroden Renaultovemu križancu enakega formata in na voljo z istim naborom pogonskih sklopov, saj obe znamki že vrsto let sodelujeta v okviru naveze Renault-Nissan-Mitsubishi.
Novi časi, novi Grandis
Nova generacija Mitsubishijevega Grandisa torej prihaja kot športni križanec, ki pa so mu (kljub določenim podobnostim z Renaultom Symbioz) pri japonski znamki vseeno uspeli zgraditi lasten značaj. Prepoznavnost mu zagotavlja zasnova z izrazitejšim sprednjim delom z bolj ostrimi linijami in dobro vidnim emblemom znamke Mitsubishi, medtem ko bočna silhueta in zadek delujeta bolj umirjeno, a še vedno dovolj izrazito, da ga že na prvi pogled ne zamenjamo s francoskim tehnološkim dvojčkom. Vsekakor se je oblikovalska ekipa zanašala na načelo zmernosti, zato novi Grandis v ničemer ne izstopa pretirano in ohranja dovolj samosvojosti, da se ne izgubi v množici podobnih modelov, ki preplavljajo trg.
Japonska urejenost na francoski osnovi
V notranjosti srečamo solidno mero ergonomije, skupaj s kombinacijo fizičnih stika in upravljanja na dotik ter dobrim položajem za volanom in solidno preglednostjo na vse strani. Kljub temu, da je izgubil enoprostorski značaj in kar nekaj dolžinskih centimetrov v primerjavi z avtomobilom, ki so ga prenehali prodajati pred več kot desetletjem, v kabini ni čutiti utesnjenosti. Dovolj prostora za kolena bodo imeli tudi potniki na zadnjih sedežih, prtljažnik z dvojnim dnom pa bi moral v večini primerov povsem zadovoljiti družinske potrebe, obenem pa ga je možno dodatno povečati z vzdolžnim pomikom zadnjih sedežev – če ti seveda niso zasedeni.
Uporabljeni materiali so prijetni na pogled in otip, v kabini, kjer tudi pri višjih hitrostih ne postane preveč hrupno, pa je na voljo precej uporabnih odlagalnih kotičkov. Za moje pojme je nekoliko preveč skrita in nedostopna le površina za brezžično polnjenje mobilnega telefona, ki se nahaja pod sredinsko konzolo, saj ta skoraj v celoti zakriva pogled na telefon – sicer dobro z vidika varnosti, a le če smo disciplinirani in se držimo tega, da ne pogledujemo na telefon in ga uporabljamo izključno preko vmesnika na informacijsko-multimedijskem sistemu.
Slednji temelji na Googlovem operacijskem sistemu, zato ponuja uporabniku prijazen in dobro znan uporabniški vmesnik za vse, ki smo že sedeli v katerem od novejših Renaultovih modelov. So ga pa pri japonski znamki dodatno oplemenitili z nekaj izboljšavami in solidnim sistemom zvočnikov. Seznam varnostno-asistenčnih sistemov vsebuje vse potrebno za varno vožnjo, s korektnim delovanjem in ne preveč nadležnim opozarjanjem, ki ga lahko nastavimo po lastni meri in izključimo s preprostim pritiskom namenske tipke.
Električne pomoči le za vzorec
Za pogon testnega avtomobila je skrbel turbinsko podprt 1,3-litrski bencinski štirivaljnik v povezavi s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama in blago-hibridno tehnologijo. Električni motor v tej kombinaciji ne omogoča vožnje na elektriko, a pomaga pri speljevanju in z razbremenitvijo bencinskega motorja v določenih voznih scenarijih znižuje porabo, čeprav tega med samo vožnjo skorajda ni občutiti. Učinek blago-hibridnega sistema je še najbolj opazen pri mehkih in praktično neopaznih zagonih bencinskega motorja po izklopu v primeru jadranja ali ob postankih na križiščih.
Umirjen značaj avtomobila potrjuje tudi delovanje samodejnega menjalnika, ki sicer prestavlja hitro in gladko, a se ob odločnejšem pritisku desne stopalke preveč obotavlja z izbiro prave prestave in prenosom pogonske sile – tudi če imamo izbran športni način, ki sicer opazno poveča odzivnost pogonskega sklopa. Ob umirjeni vožnji se poraba bencina lahko spusti tudi pod pet litrov na sto prevoženih kilometrov, pri višjih avtocestnih hitrostih je potrebno računati s porabo med šestimi in sedmimi litri goriva na sto prevoženih kilometrov, ob koncu testnih voženj pa se je poraba ustalila pri šestih litrih goriva na sto prevoženih kilometrov. Zahtevnejšim kupcem je na voljo še zmogljivejši samopolnilni hibridni pogonski sklop – znana Renaultova kombinacija 1,8-litrskega štirivaljnika in električnih motorjev, ki jih povezuje samodejni menjalnik “multi-mode” za več moči in električne vožnje ob nižji porabi, a je zanj potrebno odšteti (v odvisnosti od izbranega opremskega paketa) dodatne tri do štiri evrske tisočake.
Na prioritetni listi predvsem udobna vožnja
Že po prvih prevoženih kilometrih postanejo jasne prioritete, ki so si jih pri Mitsubishiju zadali pri zasnovi in nastavitvah novega Grandisa. Udobje je na prvem mestu, saj se podvozje učinkovito spopada s cestnimi neravninami in avtomobil tudi na slabših cestah ohranja mirnost in stabilnost za sproščeno in nenaporno vožnjo. Da ni namenjen iskanju užitkov ob dinamični vožnji, pokaže z več nagibanja v ovinkih, a je vzmetenje kljub temu nastavljeno dovolj progresivno, da tudi pri hitrejšem premagovanju ovinkastih cest avtomobil na cesti ostaja predvidljiv – verjetno tudi na račun dokaj neposrednega volanskega mehanizma, ki posreduje zadostno mero informacij o dogajanju pod kolesi. Svojo nalogo dobro opravlja tudi zvočna izolacija, saj je malenkost več šuma v kabini zaznati le pri višjih hitrostih, medtem ko zvok motorja postane glasnejši le ob priganjanju v višje vrtljaje – kar sicer ni preveč pogosto, saj ga menjalnik s hitrim prestavljanjem v višje prestave večino časa drži v območju zmernih vrtljajev.
Stavi na racionalnost
Grandis v novi preobleki in formi sicer ne nadaljuje enoprostorskega poslanstva modela iz preteklosti, a kot racionalno zasnovan družinski križanec, ki stavi na preverjene rešitve, dobro odigra vlogo nezahtevnega in praktičnega vsakdanjega spremljevalca. Čeprav v širšem kontekstu trga nekateri tekmeci v tem segmentu ponujajo širši nabor tehnologij ali bolj prepričljivo vozno izkušnjo, Grandis na to odgovarja z umirjenostjo in predvidljivostjo. V mojih očeh je avtomobil za vsakdanjo uporabo, saj ne sili v ospredje in v nobenem primeru ne zahteva veliko prilagajanja. Ob zmerni cenovni umeščenosti ponuja natanko to, kar išče marsikdo, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov ob nakupu avtomobila ne želi pretirano poglabljati v podrobnosti.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Znano ime, nova zgodba"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ne razumem zakaj takšen avto, ki ima očitno družinsko uporabo, pride brez strešnih sani na katere lahko enostavno namestiš nosilce. Še toliko bolj nerazumljivo, ker jih manjši ASX/Captur ima. Škoda.