Kot je znano, lahko nizke temperature znatno vplivajo na doseg električnih avtomobilov, zato so se pri norveškem avtoklubu (NAF) odločili, da na preizkus postavijo 20 najbolje prodajanih električnih avtomobilov, pri testiranju pa so poleg meritev dosega preizkušali tudi hitrost in učinkovitost polnjenja pri nižjih temperaturah. Ugotovili so, da se zaradi nizkih temperatur doseg v poprečju zmanjša za 18,5 odstotka v primerjavi z uradno predstavljenim dosegom, zimski pogoji pa obenem podaljšujejo čas polnjenja.
Tekom preizkusov so testirali meje kapacitet ter prišli do zanimivega zaključka, da večina modelov na testu kljub izpraznjenosti baterij ne obstane takoj, temveč pred tem voznika opozarja s serijo opozoril. V veliki večini primerov pred dokončno zaustavitvijo avtomobil samodejno zmanjša delovanje ostalih električnih porabnikov ter omeji pospeševanje in najvišjo hitrost. Ugotovili so še, da če v primeru popolne izpraznjenosti (po zaustavitvi) avtomobil izključimo za nekaj časa (od pol ure do uro), je po ponovnem vklopu še možno prevoziti krajšo razdaljo, v nekaterih primerih celo nekaj kilometrov, kar pride prav v primeru, če nam zmanjka energije tik pred domom oziroma polnilnico.
Da bi zagotovili enotne pogoje za vse testne avtomobile, se je testiranje pri vseh začelo ob neogreti kabini in hladnem paketu baterij ter je potekalo na enaki trasi, ki je delno zajemala vožnjo po mestu ter vožnjo po regionalnih cestah in avtocestah v razponu hitrosti med 60 in 110 km/h. Preizkusni krog je obsegal še vožnjo preko gorskega prelaza, ki so ga avtomobili z najdaljšim dosegom prevozili dvakrat, vse vožnje pa so potekale na isti dan in ob enakem slogu vožnje.
Najbolje se je odrezala Hyundai Kona, ki je bila najbližje uradnemu dosegu po normativih WLTP, saj je bil njen doseg manjši le za 9 odstotkov, pri vrhu lestvice sta še oba Audija (e-tron 50 quattro in e-tron 55 quattro), Hyundai Ioniq ter Volkswagen e-Golf, medtem ko je bil doseg Oplove Ampere manjši za kar 30 odstotkov od uradnega. Slabše se je odrezal tudi Teslin model S (različica z daljšim dosegom), ki je ob največjem dosegu med preizkušenimi modeli prevozil 26 odstotkov manj od uradno predstavljenega, na kar pa je najverjetneje vplivalo tudi dejstvo, da je proti koncu testna vožnja potekala v novozapadlem snegu, kar je močno vplivalo na porabo.
Polega dosega so se pri preizkusih osredotočili tudi na potek polnjenja, kjer so merili čas in učinkovitost. Meritve so izvajali po prevoženih najmanj dveh urah na avtocesti, saj so s tem zagotovili ogretost baterijskega paketa, in ob takojšnjem priklopu. Polnjenje se je pričelo pri izpraznjenosti pod 10 odstotkov kapacitete in je potekalo do minimalno 80 odstotkov kapacitete.
Najhitreje se je napolnil Audi e-tron 55 Quattro, ki je 80 odstotkov kapacitete ob konstantni krivulji polnjenja dosegel v 27 minutah, za najučinkovitejšega pa se je tokrat izkazal Teslin Model 3, ki se je ob skoraj 200 kW polnilne moči napolnil do 80 odstotkov v 35 minutah in glede na njegovo nizko porabo predstavlja model, s katerim je moč najhitreje potovati na daljše razdalje. Najslabše sta se odrezala Opel Ampera in Renault Zoe, ki ob baterijskih paketih relativno velikih kapacitet v teh razmerah omogočata polnjenje z do največ 50 kW moči (pri čemer je Renault Zoe komaj polnil do 40 kW), kar zna biti precej zamudno.
Avtomobilizem.com (Vir, grafika in foto: Norwegian Automobile Federation.)
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Norveški preizkus dosega električnih avtomobilov v zimskih pogojih"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kona se mi zdi trenutno eden najbolj zanimivih električnih avtomobilov, pa še bolje zgleda kot bencinska izvedba.