Že pot do Monaka je bila pravo doživetje. Z Brnika sem do pariškega letališča Charles de Gaulle letel z Embraierjem, naprej do Nice pa z večjim Airbusom. V zadnjem delu leta sem imel lep razgled na francoske Alpe ter na Azurno obalo. Zvečer pa sem že lahko doživel blišč Monte Carla, kjer so avtomobili najbolj prestižnih znamk nekaj povsem vsakdanjega. V neposredni bližini vhoda v hotel Fairmont, kjer sem prespal dve noči, se nahaja salon ruskega proizvajalca športnih avtomobilov Marussia.
Naslednji dan sem si ogledal razstavo vozil monaškega princa. Zbirka je zelo raznolika. Tam so bila tako novejša kot tudi zelo stara vozila. Med večinoma redkimi in posebnimi avtomobili sem lahko vmes našel tudi kakšnega bolj ljudskega, kot je npr. Citroënov spaček (Citroën 2cv) ali pa Renaultov 4cv. Poleg spačka sta bila med Citroëni v zbirki še Traction Avant, ki izvira še iz predvojnih časov, in DS cabriolet. Topolino in Balilla nista bila Fiatova, temveč sta bila opremljena s Simcini napisi, saj je bil namreč Fiat v tistih časih lastnik Simce.
Fiatov 600 je bil preoblečen za na plažo. Renault Floride in Sunbeam Alpine, ki sta bila postavljena skupaj, sta zaradi svojih nežnih kovinskih barv, prvi v modri in drugi zeleni, bila videti kot sila usklajen par. Poleg omenjenih lahko vidimo še Lancio Stratos, Lamborghinija Countach, Maseratija Mistral, Renaulta Alpine A110, Bertonejevo Giulietto Sprint cabrio, ameriško angleško italijanskega Nash Healey Roadsterja, NSU-ja Sport Prinz, Facel Vego, Cisitalio … Zbirko sestavljajo tudi starejši Mercedesi, Lincolni, Rolls Royci ter Cadillaci. Izmed novejših primerkov zbirke pa naj omenim še električni športni avto Venturi Fetish in Lexusa s posebno izvedbo polzastekljene strehe.
Še preden smo šli na ogled ene izmed preizkušenj, sem imel priložnost videti pnevmatike, ki so jih Michelinovi tekmovalci uporabljali med dirko; izbrali so lahko do 40 pnevmatik iz obširnega nabora. Čez »Service Park« v Monaku nas je vodil gospod Pascal, ki je pri Michelinu pristojen za odnose z javnostmi.
Nato smo šli iz Monaka proti Alpam, kjer smo si lahko neposredno s tribune ogledali dirko. Po predvidenem planu naj bi tja poleteli s helikopterjem, vendar smo se na pot zaradi slabega vremena podali z avtobusom. Avtobus sta morala šofer ter naš vodič Pascal nekje sredi zahtevne in serpentinaste ceste, ki je vodila proti najvišjemu prelazu Col de Turini (1.607 m), opremiti z verigami – nato je šlo, dokler je šlo. Od tam smo do prizorišča, kjer je bila tribuna, še kar nekaj prepešačili.
Že tako živahno dogajanje na tribuni so si navijači popestrili z metanjem snežnih kep preko ceste, kar pa so tamkajšnji varnostniki mirno tolerirali. Še posebej številčna se je zdela Volkswagnova skupina navijačev, ki se je verjetno prišla veselit zmage Ogierja s Polom. Nekaj udeleženih vozil na Rallyu MC mi je kljub njihovi visoki hitrosti uspelo ujeti v objektiv fotoaparata. Moram priznati, da je bilo izjemno zanimivo doživeti ta spektakel.
Tretji dan sem kot VIP udeleženec Rallya MC spremljal še podelitev nagrad tekmovalcem na Place du Palais v Monaku. Na dirki je ponovno slavil nepremagljivi Sebastien Loeb s Citroënom DS3.
Michelinov dogodek mi bo ostal v spominu tudi po prijaznih francoskih gostiteljih, prijetni družbi ter dobri organizaciji.
Besedilo: Lignage. Foto: Michelin & Lignage.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen