Na Citroëna sem prešel s čisto svežega Mégana Grandtour. Kot sem v zapisu slednjega dal jasno vedeti, me je Renault v številnih pogledih navdušil. Na drugi strani me je dan po vračilu Mégana prevzeti Grand C4 Picasso sprva pustil hladnega. Z njim se v začetku nisem uspel povezati. Motor je bil na prvo žogo glasnejši. Pihanje iz prezračevanja je bilo glasnejše. Obnašanje menjalniške drobovine moji desni roki manj prijazno. Tudi požiranje kratkih cestnih nepravilnosti ni dosegalo ravni udobja vožnje z Méganom. Kar nekaj stvari, ki so me na nek način opomnile, da je Picasso že dobra tri leta star avtomobil. Je morda to krivo za mojo uvodno rezerviranost do njega?
Ni treba, če noče
Nad prvo ravnodušnostjo do Granda sem bil presenečen tudi zaradi izkušenj iz C4 Picasso 1.6 e-HDi izpred dobrih treh let. Sicer sem tudi takrat nergal nad določenimi zadevami, a so bile pritožbe večinoma vezane na doplačljive dodatke, ki jih človeku navsezadnje ni treba doplačati, če tega noče. Posledično sem imel C4 Picasso ves ta čas kar dobro zapisanega v spominu. Ravno zato me je moja uvodna rezerviranost do izpeljanke Grand, dodatno oplemenitene z najmočnejšim dizlom v ponudbi in še nedavno tega osveženo pojavo modela, toliko bolj presenečala. Ker mi je bilo vedno manj jasno, sem šel načrtno še enkrat podrobno brati moje vtise o C4 Picasso izpred treh let. Izkazalo se je, da sem tudi takrat omenjal stvari, ki sem jih podoživljal zdaj, a vendar danes prvih nekaj deset kilometrov nisem in nisem podoživel nekega blaznega navdušenja nad avtom. V vsaki stvari se je našla kakšna moteča malenkost. No, kilometri so minevali, navdušenje nad Méganom Grandtourjem je tonilo v »pozabo« srednjeročnega spomina in Grand C4 Picasso BlueHDi 150 Feel je začel počasi, a vztrajno sijati v vse lepši in prijaznejši luči.
Logično
Ker testni primerek tokrat ni imel vgrajenega strešnega okna, je bilo v prvi in drugi vrsti sedežev dovolj višinskih centimetrov za glave. Glede na zasilen značaj šestega in sedmega sedeža ni presenečenje, da tam ni prostorskega razkošja v nobeno smer, a to je stvar, ki je skupna vsem sedemsedežnim enoprostorcem tega razreda. Všeč mi je, da se lahko vsem trem samostojnim sedežem v drugi vrsti nastavlja naklon naslona. Dobrodošla je njihova izdatna vzdolžna pomičnost, četudi bodo večinoma »parkirani« v skrajni zadnji legi. V drugi vrsti bosta odrasla na zunanjih dveh sedežih opazila bližino strešnih oblog levo oziroma desno ob glavah. To je logična posledica dejstva, da je mednju nameščen povsem enakovreden srednji sedež, zato sta skrajna dva nameščena bolj razmaknjeno kot recimo v kakšni limuzini ali karavanu.
Občutljiv na »udarec«
Prenova avta je prinesla poleg obveznih kozmetičnih popravkov zunaj tudi nadgrajeno povezljivost avta s sodobnimi prenosnimi pametnjakoviči. Dodatno so pripravili popravke grafičnega vmesnika na obeh sredinskih zaslonih. Prej so bile na voljo tri vnaprej določene grafike prikazov. Zdaj lahko uporabnik izbira med štirimi osnovnimi barvami prikazov na obeh zaslonih in dodatno še petimi, s podatki različno bogato založenimi prikazi na zgornjem zaslonu. Enemu od petih lahko voznik nastavlja tudi vsebino srednjega in desnega polja. 
Žal se Citroënovci poleg grafične prenove prikazov niso posvetili tudi slabi odzivnosti zaslona na dotik ter “tipk” okoli njega. Še vedno sem moral namreč kar pogosto ponoviti moj “dotik” s povečano odločnostjo. Nemalokrat je namreč sistem na moje prvo božanje ostal mrtvo hladen. V oči mi je padla tudi na trenutke mejna hitrost procesorja, saj si je sistem občasno vzel sekundo ali dve časa, da je sprocesiral večje število podatkov ali hitro sledečih si ukazov.
Akustična dvorana
Motorizacija v testiranem avtomobilu je bila, kot sem že omenil, najmočnejša turbodizelska. V primerjavi s 120-»konjskim« BlueHDi v Peugeotu 2008 je sistem Start&Stop pri zmogljivejšem BlueHDi 150 še naprej izveden z napredno rešitvijo alternator-zaganjalnika, katerega delovanje sem v preteklosti že večkrat pohvalil. Iz drugih modelov PSA-ja imam v spominu, da dotični motor odlikujejo dobra kultiviranost teka in tihost delovanja. No, v Grandu C4 Picasso je v določenih situacijah kar glasen. To opazko pripisujem deloma manj učinkoviti zvočni izolaciji kabine, deloma akustiki prostorsko zajetnejše in v obilico steklenih površin ovite kabine. Zdi se, da kombinacija vseh treh štirivaljnikovo bobnenje ter vozni trušč nekako poudarja. Posledica je, predvsem pri avtocestnih hitrostnih povprečjih, potreba po pogovoru potnikov z nekoliko povzdignjenim glasom, pri čemer bodo še posebej potniki spredaj s tistimi zadaj prisiljeni govoriti glasneje kot v katerem drugem avtu.
Ni nujno
So se mi pa z BlueHDi-jem 150 izpolnile pobožne želje izpred treh let, ko mi takrat najmočnejših 115 dizelskih »konjev« ni delovalo pretirano dinamično. No, tokrat se je ta ugotovitev pošteno spremenila in osebno se mi zdi, da se ta motor lepo poda Grandu. Presenečen sem bil tudi, da večjega, težjega in zmogljivejšega Granda C4 Picasso ni spremljala večja žeja. Zadovoljil se je namreč s celo nekaj malega manjšo porabo kot šibkejši, manjši in lažji C4 Picasso 1.6 e-HDi 115 pred tremi leti. Lep dokaz, da večje in zmogljivejše ni nujno tudi požrešnejše.
Bolj dovršen
Vožnjo s Citroënom Grand C4 Picasso BlueHDi 150 Feel spremlja v povprečju udobna in dinamično nenavdahnjena vožnja. Kot doma se počuti na avtocestah, v mestu in na magistralkah pa njegovo vzmetenje, tako kot praktično vsi Citroëni, ne zmore »zamolčati« vibracij, sproženih z vožnjo preko kratke neravnine, slabo poravnane pokrove kanalov ali udarne jame. Zadeva sicer ni grozno moteča, a se najde kar nekaj tekmecev, katerih nastop na tem področju je bolj dovršen.
Zaradi 150 »konj«
Izkazalo se je, da sem se tekom preizkusa vendarle uspel nekoliko zagreti za preizkušeni avtomobil. Sicer se ima za to zahvaliti predvsem zmogljivemu motorju. A avto kot celoto sestavlja prepletena množica podsklopov. Te v sedemsedežnem Citroënu spremljajo drobne ali morda ne tako zelo drobne zamere, zato je tudi podoba Citroënovega Picassa manj všečna, kot sem jo imel v spominu zadnja tri leta. Verjamem, da se Citroën v tem času ni poslabšal. Prej bi rekel, da je to posledica napredka, ki ga je medtem naredila konkurenca.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen