Poprav’c
Bodimo povsem iskreni! Prvi Renaultov projekt v razredu športno uporabnih vozil, pri rojstvu katerega sta sodelovali še dodatni dve materi (japonski Nissan in korejski Samsung), se je izkazal za precej kilavega. Saj je šlo za pol-terenca, ki se je že na začetku svoje prodajne poti (leta 2007) zelo težko kosal s tedanjo konkurenco (Toyota RAV4, Honda CR-V, Land Rover Freelander, …) in pri katerem si, podobno kot pri nogometnem selektorju v zadnjem kvalifikacijskem ciklu za SP, vseskozi upal na malce bolj prepričljivega naslednika.
In glede na to, da postaja segment športno uporabnih križancev čedalje bolj množičen in konkurenčen, so bili Francozi skorajda že prisiljeni, da posvetijo tudi temu avtomobilskemu razredu malce več časa. Kar so dodobra dokazali z modeloma Captur ter Kadjar, ki sicer predstavlja neposrednega naslednika prvega Koleosa, kjer nimaš več občutka, da bi bili narejeni, podobno kot Lex Magna, kakorkoli polovičarsko. Oziroma zgolj zaradi tega, ker pač morajo biti.
Nova generacija Koleosa, ki spada v razred večjih športno uporabnih avtomobilov, tako predstavlja novost v Renaultovi ponudbi in deluje za samo znamko vsaj malce presenetljivo. Še posebej zaradi tega, ker že imajo v svojem portfelju podobno velike »skrižane« enoprostorce, ki delujejo kot križanci (Espace in Grand Scenic). A je vendarle le potrebno vedeti, da so tudi tovrstni »terenci« postali v zadnjem času izjemno popularni med kupci, kar najbolje kaže primer Škodinega Kodiaqa, na katerega je bilo potrebno v začetku prodaje čakati debelih 12 mesecev.
Z novim Koleosom tako želijo Francozi nagovarjati tiste modno osveščene familije, ki sicer potrebujejo dovolj velik avto, a se želijo voziti v mikavnem terencu. Pa četudi v večini primerov tudi slučajno ne potrebujejo niti 4×4 pogona niti višje nastavljenega podvozja. A nova generacija Koleosa jih bo vsekakor navdušila s svojo mogočno kolosalno pojavo, ki ne bo ostala neopažena na cesti ter deluje kot celota precej bolj dodelano kot pri njegovem imenskem predhodniku. Izjemno celovita preobrazba, katero bi ji zavidal še Andersenov raček in zmagovalec oddaje The biggest loser!
Kolosej
V duhu novodobnih Renaultovih produktov, kar je sicer opazno na prav vsakem zunanjem delu novega Koleosa (seveda tudi s prepoznavnimi LED »podočnjaki«), se zgodba ponovi tudi v njegovi notranjosti. Oblikovno ji sicer niti največji estetski puristi ne morejo očitati kakšnih večjih anomalij, saj je – še posebej, če se kiti z najprestižnejšim opremskim paketom Initiale Paris- dovolj dovršena in prav nič načičkana. Francozi so vsaj v tem segmentu, če se seveda potrudijo, še vedno mojstri svojega poklica. Le pretiranega prestiža, navkljub dokaj samozavestno nastavljeni ceni, ki je presegla 40 tisočakov, raje ne iščite!
Se pa bodo morali Renaultovi mojstri vsaj malce potruditi pri R-Link info-zabavnem elementu, saj je še vedno prepočasen, upravljanje z njim je na trenutke prezapleteno, kar se zna izkazati med vožnjo tudi za nevarno početje. Pomanjkljivost, ki je sicer poznana pri vseh novodobnih Renaultovih modelih.
A bo omenjena slabost kaj kmalu pozabljena, ko bodo pričeli potniki po prvih kilometrih ugotavljati, da je lahko življenje v Koleosu precej prijetno in nestresno. To zagotavljajo izjemno udobni sedeži, ki so odeti v voljno usnje, obilica prostora (še posebej na zadnji klopi) ter solidna zvočna izolacija. Prava francoska harmonija udobnosti, kakršno pričakujemo od vozil iz Macronove dežele!
Croissant z wasabijem
Malce manj francoskih elementov pa se je tokrat znašlo pod samo Koleosovo pločevino, kjer so si kar nekaj elementov sposodili z Nissanovih polic. Kar pa niti ne čudi, saj imajo pri slednjih – vsaj pri tehnologiji štirikolesnega pogona – bistveno več izkušenj od Francozov, ki so se lahko v preteklosti pohvalili zgolj s … Scenicom RX4. Pa še pri temu so jim pomagali Avstrijci (Steyr-Daimler-Puch).
Tako pri novem Koleosu, ki sicer sloni na koncernski platformi CMF-C/D, skrbi za pogon vseh štirih koles Nissanov All Mode 4×4, poznan že iz modela X-Trail, ki ga je moč preklapljati med različnimi režimi (dvokolesni, štirikolesni, Lock). Resda pa je ob tem le potrebno priznati, da gre bolj ali manj za »hobi program«, saj ne ponuja kakšnih resnejših kleno terenskih talentov, pri čemer mu manjka vsaj še kakšen dodaten sistem za počasnejše spuščanje po strminah.
Japonci so poskrbeli tudi za brezstopenjsko menjalno avtomatiko X-Tronic, ki je sparjena z znanim dvolitrskim Renaultovim turbodizlom in predstavlja (vsaj v tem trenutku) najbolj optimalno pogonsko kombinacijo v ponudbi. Navorsko bogat agregat, ki razvije 177 »konjev«, je namreč povsem dovolj krepak, da povsem spodobno premika Renaultov največji SUV v ponudbi. Pri čemer tudi CVT menjalniku z elektronsko prednastavljenimi 7 prestavami, ki simulirajo delovanje klasičnega samodejnega menjalnika, lahko očitamo zgolj to, da zna biti malce bolj obotavljajoč pri speljevanju, a deluje izjemno uglajeno in mirno. Pohvalno!
Si pa Renaultov kolos malce manj pohvale zasluži med ovinki, kjer se na trenutke obnaša kot neroden velikan, saj njegov volanski mehanizem ne ponuja prave komunikacije s cestiščem ter se zna ob kakšnih poudarjenih prečnih cestnih neravninah zatresti kot Primc ob branju 55.člena Ustave Republike Slovenije. V tem segmentu je Koleosova bližnja konkurenca (Hyundai Santa Fe, Škoda Kodiaq, Ford Edge) le prepričljivejša!
Renaultov kolos
Morda se zdi, da bi lahko imel največji SUV v Renaultovi ponudbi manjše težave pri prepričevanju kupcev, saj s svojimi merami in precejšnjo maso ni ravno po zadnjih modnih smernicah, ki jih zapovedujejo bruseljski biro(š)krati. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker Francozi zaenkrat nimajo v ponudbi niti bencinsko gnanih alternativ niti kakšnih čedalje bolj popularnih hibridov.
A konkurenca, pri čemer mi pred oči še najbolj skače »aljaški medved«*, vseeno kaže, da lahko tudi tako veliki SUV-ji še vedno dokaj množično najdejo pot do kupcev. Pa četudi se, zanimivo, ne ponašajo z avreolo premijskosti. Tako bi lahko postal tudi novi Koleos, ki ima sicer s svojim predhodnikom toliko skupnega kot Miro mlajši s starejšim, dovolj zanimiva popestritev ponudbe, saj predstavlja precej bolj modno alternativo popularnim srednje velikim družinskim karavanom in enoprostorcem. Pa četudi velikokrat precej manj racionalno …
Tekst in foto: Urban Acman
* Škoda Kodiak
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Feniks iz pepela"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sem vedel da nimate pojma, Renault ima precej vec zgodovine v 4×4 programu kot pisete… Pa ne razumem zakaj tako radi omenjate kaj si “sposojajo” pri nissanu… Naj spomnim da je Renault njegov vecinski lastnik… Odlicno igrajo svojo igro, originalnih inzinirjev pa tako ali tako ni vec v nobeni znamki
Maneken! Sploh v primerjavi s škodino škatlo.
a ni faj da lahko kupi vsak avto, ki mu je všeč. Za mene je tako zunaj kot znotraj grd. Kar se pa Kodiaka tiče mi je pa zunaj grd, notri pa veliko lepši kot ta. Ampak to je moje mnenje.