Mednarodni motor leta
Ni kaj, turbinsko polnjeni motorji rastejo kot gobe po dežju. Gorenjcem nam je to pisano na kožo – prodajajo se po primerljivih cenah kot njihovi enakovredni atmosferski bratje, hkrati pa ob registraciji pridemo ceneje skozi. Še posebej te čase, ko vlada draži cestnino sorazmerno s prostornino motorja. Čeprav je tu že vprašanje, koliko je taka klasifikacija sploh smiselna.
Skrbelo me je, kako se obnese trivaljnik v skoraj tono in pol težkem vozilu. Litrski motor nesporno spada v Fiesto, že B-MAX ima nekaj več težav z njim – predvsem večjo porabo. Naš C-MAX pa na tem področju le še nadaljuje zgodbo. Očitno mit o večjem motorju in manjši porabi še vedno drži. Na gorenjsko žalost.
Si pa laskavi naziv (že drugo leto zapored) vsekakor zasluži predvsem zaradi zmogljivosti in prožnosti. Po nakupu miz sva se odpravila še na kratek izlet po bližnji okolici. Vsi klanci in doline pa tudi strmi vzponi niso izdali, da se v prtljažniku skriva še dodatna teža. Dinamično športna vožnja je ostala njegova prvinska vrlina tudi ob polno obremenjeni klimatizaciji, saj sva se naokrog podila ravno v času, ko nas je napadel vročinski val. Vsekakor se ovinki bolj bojijo njega, kot on njih.
Če je prvi test odlično prestal, mu seveda ne uide še stroga otroška presoja. Pomembna je enostavna povezljivost telefona z Bluetoothom za hitro predvajanje pravljic. V drugi fazi je pomembno tudi dobro ozvočenje in še bolj – tesnjenje kabine. Motor pač ne sme pokvariti romantičnega vzdušja Pepelke na plesu. In ga ne. Le mirno prede, ne glede na pot – naj bo to avtocesta ali vaška razpotja, medtem ko otroci že sladko spijo.
Brez navodil ne gre
Res da ni prostoren kot S-MAX, s katerim sva pred časom krotila slovenske ceste, a ni zato nič manj atraktiven. Notranjost je prav simpatično oblikovana in bogato opremljena s številom gumbov, ki mu jih lahko zavida tudi Nasin Space Shuttle. Z dodatno prednostjo – v izbran parkirni prostor se parkira kar sam. No, skoraj sam – kot Focus. Iz zabave sem to polavtomatsko parkiranje večkrat demonstriral in ustrašil mimovozeče, ko sem pritisnil na plin in si (v zaigranem strahu) z obema rokama pokril oči.
Bolj kot pri parkiranju, sem se spotil pri večanju prtljažnega prostora. Tovor je običajno vedno 3 cm daljši, kot imaš trenutno na voljo prostora. C-MAX s tem načeloma nima problema, saj se brez večjih naporov prelevi iz družinskega v skoraj pravo transportno vozilo. Zadnja klop so pravzaprav trije ločeni sedeži, ki jim, kot v S-MAXu, lahko spreminjaš naklon ali lego. A brez večjih naporov gre le, ko dobro prebereš navodila. Prej ti (vsaj meni) nekako ne šine v glavo, kako bi te sedeže odstranil. Po petih minutah sem le po moško, stežka priznal poraz in ugotovil, da jih je moč odstraniti le pod kotom 45 stopinj.
Nakupovalni voziček
Dobrih 15 let nazaj sem se prevažal s trivaljnim Daihatsujem in pogledoval proti Gtti – turbo pihalni različici s 100 konjiči pod pokrovom. Danes se spet pojavljajo kot eni zanimivejših motorjev v paleti ponudbe. Nekaterim uspe, drugim malo manj.
Litrski EcoBoost je vsekakor začetek zgodbe o uspehu, čeprav jih pesti enak problem, kot leta nazaj – poraba. Turbina prinese poskočnost ne samo na cesti, ampak tudi pri merilniku porabe. Le pri umirjeni podeželski vožnji se mi je nekako uspelo približati 5 litrom na 100 km. Vsakdanja vožnja pa je povsem druga pesem. Po zmogljivosti bi ga lahko primerjal z dražjim dizelskim bratom. Tistih 1.500 € razlike pa načeloma pri povprečju 3 litre prihranka na prevoženih 100 km* hitro dobimo nazaj. A pod pokrovom ni bencinar.
Več o Fordu C-MAX na uradni strani.
Tekst in foto: Pete
* Razlike v porabi sem dobil na slovenski strani za sledenje in primerjanje porabe.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen