Izenačevanje

OPEL GRANDLAND 01

OPEL GRANDLAND 02

OPEL GRANDLAND 03

OPEL GRANDLAND 04

OPEL GRANDLAND 05

OPEL GRANDLAND 06

OPEL GRANDLAND 07

OPEL GRANDLAND 08

OPEL GRANDLAND 09

OPEL GRANDLAND 10

OPEL GRANDLAND 11

OPEL GRANDLAND 12

OPEL GRANDLAND 13

OPEL GRANDLAND 14

OPEL GRANDLAND 15

OPEL GRANDLAND 16

OPEL GRANDLAND 17

OPEL GRANDLAND 18

OPEL GRANDLAND 19

OPEL GRANDLAND 20

OPEL GRANDLAND 21

OPEL GRANDLAND 22

OPEL GRANDLAND 23

OPEL GRANDLAND 24

OPEL GRANDLAND 25

OPEL GRANDLAND 26

OPEL GRANDLAND 27

OPEL GRANDLAND 28

OPEL GRANDLAND 29

Stilski del osvežitve je najbolj očiten na prednjem delu avta, kjer izstopa »vizor« oziroma novi Oplov obraz. Preoblikovana žarometa po novem svetita izključno samo še v LED tehniki, v testnem primerku pa sta bila celo nadgrajena s tako imenovano matrično tehniko. Konkretno to pomeni, da iz vsakega žarometa sveti več kot 80 LED diod in skrbi za optimalno razsvetljavo pred vozilom. Na tem mestu se mi zdi smiselno izpostaviti tehnični napredek, ki ga je matrična tehnika žarometov naredila v preteklih šestih letih. Takrat je v prodajne salone zapeljala prejšnja generacija Astre, pri kateri so žarometi IntelliLux premogli po 9 diod LED na dolgi snop. To je številčno le dobrih deset odstotkov diod žarometov v Grandlandu, razlika pa je opazna »samo« v bistveno bolj zveznem uravnavanju dolgega snopa kot šest let nazaj v Astri.

Manj obsežna, a vseeno omembe vredna stilska preobrazba, je doletela seveda tudi zadek avta. Tudi tam je tako najti povsem z LED tehniko izvedeni zadnji združeni svetilki, ime modela pa se je z levega spodnjega vogala prtljažnih vrat preselilo na osrednji predel le teh. Poleg premika se je konkretno povečala tudi velikost napisa, tako da ni izgovora, da opazovalci ne bi mogli razbrati, kakšen Opel je pred njimi.

Brez X, a z možnostjo e-štirikolesnega pogona

Osvežitev Grandlanda je na slovenski trg prinesla tudi elektrifikacijo pogonov v obliki dveh priključnih hibridov, šibkejšega s sistemsko močjo 225 KM in samo sprednjim pogonom ter močnejšega s kar 300 KM in e-štirikolesnim pogonom. In kolikor je sicer dobrodošel dodatek vsekolesno gnane opcije Grandlanda, je čudno, da so modelu (kot vsem drugim Oplovim križancem) iz imena odstranili črko X. Torej točno tisto črko, s katero so še ne tako zelo dolgo nazaj poskušali bolj poudariti terenskost njihovih športno uporabnih modelov.

Edini

Kakorkoli, ne eden ne drugi hibrid ni služil pogonu testnega primerka. Ta je, namesto izdatno elektrificiranega 1,6-litrskega turbobencinarja, shajal z edino bencinsko alternativo, turbobencinskim 1,2-litrskim trivaljnikom. In s tem je pravzprav vse čisto v redu. Nenazadnje je zdaj že dobro znano, da je ta motorizacija zelo dobra opcija in ponovno se je kot točno takšna dokazala tudi v novem Grandlandu. In čeprav je to tudi edina z ročnim menjalnikom dobavljiva motorizacija v osveženem modelu, je bil testni primerek vseeno opremljen s samodejno osemstopenjsko alternativo.

Občutno večja površina

Premik v kabino razkrije naslednji element, ki je bil deležen osvežitve – armaturno ploščo. Na njej je opaziti, da so Nemci praktično vse že prej obstoječe fizične tipke, stikala in gumbe na srečo ohranili. V želji narediti Grandland v kabini kar najbolj sodoben in aktualen, so povsem pričakovano posegli po večjih zaslonih. Enega, s kar 12-palčno diagonalo, so namestili namesto merilnikov. Navkljub občutno večji površini zaslona v primerjavi s prejšnjimi merilniki, pa se mi zdi, da je njem izpisano identično število podatkov za voznika.

No, četudi založenost s podatki na enem prikazu ni nič večja kot včasih, pa je jasno, da računalniški zaslon zagotavlja možnost različnih grafičnih prikazov. A sem sam, tudi tokrat, 99 % moje uporabe Grandlanda uporabljal en sam prikaz. In pričakujem, da ne bo nič drugače veljalo tudi za končne uporabnike avta.

Nočni vid

Preizkušeni avtomobil je bil opremljen tudi z dodatkom nočnega vida (Night Vision). Zadeva v skupini Stellantis ni nič novega, saj jo ponuja še vsaj Peugeot v svojih 508, 3008 in 5008. Pri tej igrački gre za posebno kamero, nameščeno v sprednjem delu avta, ki prikaže na osrednjem delu zaslona merilnikov toplotni posnetek okolice. Toplejši predmeti, kar so praviloma ljudje, živali, a tudi izpušni sistemi pred Grandlandom vozečih avtomobilov, so na črno-beli sliki prikazani kot svetlejše ali celo povsem belo obarvane oblike. Dobro je, da jih je zmožen algoritem sistema prepoznati in za boljšo razločnost dodatno označiti s štirikotniki na zaslonu, čeravno je res, da s tem voznik odvrača pogled s cestišča. Zadevo sem tudi sam vključil v času nočne vožnje, a v njem resnično nisem prepoznal dodane vrednosti, zaradi katere bi se mi zdelo smiselno (še manj pa vredno) doplačati kar 1.300 evrov.

Bruto in neto

Nemci pravijo, da je postal večji kot prej tudi osrednji zaslon. Namesto 7 palcev je zaslon v testnem avtomobilu meril 10 palcev, težava je samo v tem, da je glavni del prikaza, tako kot pri vseh drugih PSA-jevih modelih s tem sistemom, omejen na sredinsko področje, katerega diagonala meri sedem palcev. Levo in desno od osrednjega prikaza razporejena »pasova« sta dejansko namenjena zgolj za neposredno dostopanje do nekaterih podsklopov večopravilnega sistema. Zato je jasno, da bruto gledano večji zaslon prikazuje v resnici neto enako veliko sliko kot pri zaslonih z manjšo 7-palčno diagonalo.

Čudežev ne gre pričakovati

Ostali del kabine je praktično identičen modelu pred prenovo. To med drugim pomeni dobro ergonomijo in nastavljivost voznikovega prostora ter dobro prostornost za voznika in sovoznika v vse tri smeri. Kot prostoren se izkaže tudi v drugi vrsti sedežev, saj bodo tam našli dovolj prostora tudi odrasli potniki. Založenost s centimetri in litri se prenaša tudi prtljažnik, kjer ponuja najmanj 514 (petsedežna postavitev) oziroma največ 1.652 litrov prostora (dvosedežna postavitev).

Toliko bolj očitno

Kakšne dve leti nazaj sem bral napovedi nekih analitikov, da se bodo do leta 2025 cene baterijskih električarjev izenačile s cenami klasično gnanih avtomobilov. Jaz in, prepričan sem, da tudi praktično vsi ostali, smo to dojemali kot zelo obetavajočo napoved, saj smo to razumeli, kot da se bodo cene električarjev spustile. No, v resnici se trend izenačitve cen odvija v povsem drugo smer. Že res, da je dejansko zapeljalo doslej na tržišče že nekaj (vsaj malo) cenejših baterijskih elekričarjev, a pri večini so cene ostale na podobnem nivoju, kot že vsa ta leta – v višavah. Razlika med klasično in novodobno gnanimi modeli se vseeno zmanjšuje, težava je samo v tem, da postajajo cene prvih vse višje. Čeprav je dvig cen tradicionalno gnanih modelih zaznaven povsod, pa je to postalo še toliko bolj očitno v primeru novega Opla Grandland.

Deset tisoč evrov dražji

Leta 2018 sem vozil Opel Grandland X 1.2 Turbo z najvišjim paketom opreme in več tisoč evrov doplačanimi dodatki. Pod črto je imel konkretno specificiran testni avtomobil takrat maloprodajno ceno dobrih 30.000 evrov. Danes je stvar takšna, da je uradna cena za najcenejši vstopni model z 1.2 Turbo motorjem, ročnim menjalnikom in opremo Business Edition točno 34.095 evrov, torej natanko 3.445 evrov več kot pred tremi leti za najboljši model s številnimi dodatki. Že res, da je takratni testni model shajal brez avtomatike v menjalniku, a je cena tokrat preizkušenega vozila z 41.840 evri več kot deset tisoč evrov višja kot cena testnega vozila iste generacije pred prenovo.

Absolutno res je, da smo v teh štirih letih doživeli splošno inflacijo cen, a prepričan sem, da je ta kriva za zelo majhen delček podražitve modela. Podobno je enako res, da imajo Grandlandi leta 2022 na seznamu serijske opreme nedvomno kakšno postavko opreme ali dve več kot Grandlandi X izpred štirih let. Toda tudi pri sedanji opremi sem prepričan, da je teh serijsko primaknjenih dodatkov premalo, da bi upravičili konkretno podražitev modela.

Zasačil sem jih

Sem pa med pregledovanjem cenikov Grandlanda »zasačil« Opla pri zanimivem razvoju cenovne politike modela. Ko je osveženi Grandland jeseni 2021 zapeljal na naše tržišče, so bile cene bencinskih in dizelskih različic več tisoč evrov nižje, kot so ta trenutek. Hitra primerjava razkrije, da je že omenjeni vstopni model Opel Grandland 1.2 Turbo Business Edition danes natanko 6.450 evrov dražji kot jeseni 2021. Osebno sem trdno prepričan, da so za to hitro prilagoditev cen »krive« posebne vsesplošne razmere na tržišču. Praktično ves svet je namreč podvržen pomanjkanju polprevodnikov in tudi vse večjemu številu drugih surovih in sestavnih delov. Prišlo je do klasičnega odziva trga: ko ponudba ne dohaja povpraševanja, poskočijo cene v celotni verigi dobaviteljev. Tako kot dobavitelji ta dvig cen poskušajo prevaliti na ramena avtomobilskih proizajalcev, počnejo slednji enako. Dvig stroškov prevalijo na končne uporabnike, kupce njihovih izdelkov.

Še to

Med primerjavo cenikov Opla Grandland iz jeseni 2021 ter aktualnega iz začetka leta 2022 mi je padlo v oči še nekaj drugega sila zanimivega – dvig cene obeh hibridnih različic. Seveda so Nemci podražili tudi ti dve, a je bil poskok pri njiju bistveno manjši kot pri dizlu in bencinarju. Konkretno sta se priključno-hibridna Grandlanda podražila za slabe tri evrske tisočake, torej manj kot za polovico pribitka pri nehibridnih modelih. To pa je v mojih očeh zadnji in neomajen dokaz, da avtomobilisti dejansko izenačujejo cene električnih modelov – tako, da potiskajo v višave cene klasično gnanih modelov. Žalostno, ne morem reči drugega.

Besedilo: Peter Humar, Fotografije: Urban Acman.