Leta 2001 preizkušeni prvi Santa Fe se mi je zdel zelo dober avto. Že res, da je nekaj k tej oceni pripomoglo tudi dejstvo, da je bil takratni primerek najboljši Santa Fe v ponudbi. Gnal ga je takrat najmočnejši Hyundaijev agregat, 2,7-litrski bencinski V6, moč se je prenašala do vseh štirih koles skozi samodejni menjalnik, Za dobro počutje je poskrbel najbogatejši paket opreme, ki je vključeval med drugim usnjeno oblazinjenje in gretje sedežev, a je bil tudi brez tega, za tiste čase, sila suveren izdelek.
Obseg pričakovanj
Zaradi pogonskega sklopa in opremljenosti avta, a tudi zaradi vtisa o avtomobilu kot celoti, sem v tistih časih ugotavljal, da so naredili Korejci v primerjavi z vsemi njihovimi modeli pred letom 2000 konkreten korak naprej. Zanimivo je, da tudi danes, toliko let kasneje, ugotavljam praktično isto. Razlika je samo v tem, da je napredek do danes, če je izhodišče Santa Fe letnika 2001, celo večji, kot so ga uspeli narediti do leta 2001. Seveda govorimo pri tej primerjavi o razliki skoraj dveh desetletij in več generacijah modela, a se vseeno sprašujem, koliko napredka lahko še pričakujemo od Korejcev? Preden podam osebno mnenje o tem, dovolite, da opišem tehnični in konceptualni napredek, ki ga je Hyundai vdelal v svoj veliki cestni terenec v času devetnajstih let in treh generacij.
Visoka raven uporabnosti in prilagodljivosti
Že prva generacija je bila za svoj čas med večjimi terenci na tržišču, njegova četrta generacija pa je še več deset centimetrov daljša kot takrat. Glede na vsesplošni trend rasti avtomobilov to seveda niti ni presenetljivo. Je pa Hyundai dodatne centimetre že pri predhodnikih izkoristil za opcijo dodatnih dveh sedežev v zadku avta, a ju tokratni primerek ni imel. Je imel pa zato prostoren osnovni prtljažnik z zajetnima in globokima odlagalnima prostoroma pod njegovim dnom. Predvsem njuna globina omogoča odlaganje številnih (tudi mersko večjih) predmetov. V notranjosti hvalim še visoko raven uporabnosti in prilagodljivosti preostalega dela kabine, ki jo zaznamujejo številni odlagalni prostori ob prvi in drugi vrsti sedežev, ter sistem enoprstno poklopljivega tretjinsko deljenega naslona zadnje klopi. Hrbtišča zadnjih sedežev tvorijo z dnom osnovnega prtljažnika povsem ravno in gladko dno.
V kopitu
V voznikovem delovnem okolju pozdravljam visoko raven vsesplošne ergonomije, čeravno je res, da bi si sam vrh armaturne plošče želel, poleg danes pri avtomobilskih oblikovalcih tako zelo popularnega dotično-občutljivega sredinskega zaslona, še sredinski potisno-vrtljivi gumb med sedežema. Po zaslugi izdatno nastavljivega volanskega obroča in ravno tako v vse smeri (električno) nastavljivega sedeža, po mojem mnenju ni voznika, ki si v Santa Feju ne bi mogel nastaviti sebi najbolj optimalnega položaja.
Zgornji del kabine
Ne samo, da se je Korejcem uspelo otresti zanje včasih tako značilne sivine in dolgočasnega oblikovanja notranjosti, v novem Santa Feju sem imel občutek, da silijo z njim odločno navzgor. Oblikovno mu ne morem ničesar očitati. Poteze in oblikovanje kokpita se, vsaj v mojih očeh, z lahkoto postavi ob bok tudi bolj plemenitim in prestižnim primerkom tega razreda. Vgrajeni materiali v zgornjem delu kabine so na otip prijetni, lahko bi rekel celo žlahtni. Ste opazili, da sem izpostavil zgornji del kabine? To sem storil nalašč, saj v kokpitu tega cenovnega razreda, tako prijetnega oblikovanja, žlahtnega izgleda in materialov, zmoti trda plastika v spodnjem delu kabine. V opravičilo znamki je treba priznati, da tja dol roka ali prsti med normalno uporabo avta res ne bodo zašli, saj sem tudi sam tisti del oblog načrtno pretipal, da bi jih odkril. Trda plastika gor ali dol, Hyundai Santa Fe med vožnjo in uporabo prepriča z visoko ravnjo končne izdelave, odlično zvočno izolacijo in popolno odsotnostjo »čričkov«.
Zrasel in dozorel
Santa Fe je v času treh generacij ne samo mersko zrasel in oblikovno dozorel ampak ga je dolotela tudi korenita predelava pogonske tehnike. Medtem ko je bil prvi Santa Fe na začetku prodaje na voljo samo z dvema bencinarjema, je aktualni model, vsaj v Sloveniji, na voljo samo še z dizlom. Četudi sem sam pristaš bencinskih agregatov, sem prepričan, da je takšen razplet prodajne strategije tovrstnih vozil popolnoma v redu. Skozi leta se je namreč že večkrat pokazalo, da je za tovrstni koncept avtomobila turbodizel preprosto bolj smiselna motorizacija, čeprav je res, da tudi sodobni turbobencinarji upravičeno pridobivajo na privlačnosti.
Kakorkoli že, testni Santa Fe je gnal močnejši od dvojice razpoložljivih dizlov, 2,2-litrski CRDi z največ 200 KM moči in 440 Nm navora. V ponudbi je poleg njega še dvolitrski CRDi s 150 KM, a imam občutek, da je za tako velik avto 2,2-litrski CRDi preprosto boljša opcija. Slednji namreč prepriča z odlično prožnostjo od približno 1.750 vrt/min, zadostno pogonsko silo, ne glede na obremenjenost ali vozne okoliščine, prija pa tudi njegov zelo kultiviran tek ter skoraj popolna odstotnost dizelskih vibracij in ropota. Piko na i primakne še osemstopenjski samodejni menjalnik, pri katerem se mi je zdelo, da je vedno vklopljena ravno pravšnja prestava, sama pretikanja pa so tudi sicer potekala zelo udobno in komaj zaznavno.
Na repu prioritet
Hyundai Santa Fe 2.2 CRDi Impression prepriča tudi med samo vožnjo. Podvozje je nastavljeno bolj udobno, kar je opaziti tudi na slabših cestah, katerih nepravilnosti vzmetenje tudi na 19-palčnih kolesih dobro prestreza. Raven blaženja sicer s tem res ni povsem na nivoju prilagodljivega podvozja v Škodi Kodiaq, nastavljenega na udobni režim Comfort, a prav daleč za njim tudi ni. Na račun tega se Santa Fe med hitro odpeljanimi ovinki nekoliko bolj izdatno prečno nagiba, a ne pretirano ter manj izdatno, kot se nagiba »udobni« Kodiaq. Glede na to, da se pri obeh pogovarjamo o velikem sedemsedežnem SUV-u, kjer je dinamika vožnje na repu prioritet, je jasno, kako (ne)moteča bo ta lastnost za povprečnega uporabnika.
Sili navzgor
Pri Korejcih je zelo očitno, da s svojimi izdelki silijo navzgor. Navzgor tako po lestvici zrelosti in suverenosti, kot na žalost tudi po cenovni lestvici. Podobno, kot je Škoda s Kodiaqom dobila model, s katerim je prebila mejo petdesetih tisočakov, se je tudi Hyundaijev aktualni Santa Fe temu evrskemu znesku močno približal. Na nek način napredku Škode, ki je, mimogrede, tudi izjemen, vlečem vzporednice z napredovanjem Hyundaija in nenazadnje tudi Kie. Je pa med obema, vsaj v mojih očeh, bistvena razlika. Korejci so dosegli tovrstnem napredek sami, s svojo iznajdljivostjo, sposobnostjo učenja in vztrajnostjo, na drugi strani se ima Škoda veliko zahvaliti Volkswagnu, ki je vanjo vlagal in jo usmerjal v času lastništva. Končni rezultat obeh je še vedno impresiven, a se vsaj meni zdi, da imajo lahko pri Hyundaiju ob tem vseeno nekaj več notranjega zadovoljstva, da so do njega prišli samostojno.
Eden glavnih akterjev
Čas, da odgovorim na vprašanje, koliko napredka je še pričakovati od Hyundaija v prihodnosti. Osebno menim, da se pri njih skriva še veliko potenciala za inovacije in napredek. Razlika zadnjih dvajsetih let, ko so energijo vlagali predvsem v sledenje trendom in borbo za zmanjšanje tehničnega in zrelostnega zaostanka za naprednejšimi izdelki z zahoda, je danes v mojih očeh povsem izničena. Zato pričakujem, da bo v naslednjih dveh desetletjih ravno Hyundai eden od glavnih akterjev pri narekovanju tehničnega napredka.
Besedilo in fotografija: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Izjemen napredek"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
50 jurjev za tole škatlo? Sej niso normalni.
Haha 52k€ za korejca
Trije nickname so mi bili na misel, kdo od njih bo prvi napisal nekaj podobnega in nisem se zmotil.
Korejc nima kaj iskat v rangu 50k€. Zaradi pretirane cene jih bo zelo malo na cestah, ker je veliko konkurence z podobno ali nižjo ceno. Recimo mazda cx7, peugeot 5008 in tako naprej.
Med tem tremi na korejca tudi pomislil ne bi
5008 ne moreš primerjati s Hyundai,je samo podaljšani 3008 in ima polovično ceno.
Mazde CX 7 na našem trgu ni v prodaji od leta 2011. Mislim da to sploh ni mnenje, ampak je osebna težava, ki se ji reče predsodek.
Haha 😀 Kaj ima veze če je korejc, če je konkreten voz je konkreten voz ne glede na to kdo ga je sestavil…
Če gledaš rang 50 jurjev ni nič posebnega prej slab kot dober
Le zakaj se nekateri tako prestrašeno bojijo korejcev? Ker korejci dejansko nekaj ponudijo za tisti denar?
Jst se bolj sprašujem, kdo da 40k za golfa?
Bravo Hyundai super zgleda tale voz, tehnika pa tako ali tako pri njih štima brez kakšnih problemov.