Vojska se širi
Zgodba je znana. Najstarejši avtomobilski proizvajalec s korejskega polotoka je pričel svoj osvajalski pohod na staro celino že daljnega leta 2002 s terenskim modelom Sorento, s katerim je dokazal, da znajo izdelovati dovolj konkurenčna vozila. Zgolj kot zanimivost: omenjeni SUV je bil nekaj časa celo drugi najbolj prodajan terenec na našem trgu ter prvi Korejec z večmesečno čakalno dobo na nemškem trgu.
Resnejši napad na tradicionalno (in na trenutke tudi dokaj konservativno) miselnost evropskega kupca predstavlja ravno model Cee’d, s katerim so prvič množičneje razburkali evropski avtomobilski trg. Avtomobil, ki je že s svojim imenom nakazoval (Community of Europe with European Design), za kaj so ga sploh razvili, je obenem na naših tleh celo uspel za kratek čas detronizirati večnega kralja, Renaultov Clio. Noro!
A ker se Korejci učijo še hitreje kot udeleženci seminarja hitrega študiranja v alfa stanju, so kaj hitro doumeli, da morajo v aktualni generacijski izvedbi, ki je sicer izgubila apostrof v imenu, ponuditi tudi treking izvedbo. Športno uporabne interpretacije so pač v modi, ni kaj! Vendar pa se pri najnovejšem modelu z nič kaj inovativno oznako »X« niso poslužili enostavnih rešitev, kot npr. pri nekaterih konkurentih, kjer so jih zgolj malce dvignili ter nališpali s treking plastikami (npr. Focus Active ter nenazadnje tudi Octavia Scout), temveč so ustvarili precej bolj samosvoj model. Bravo! Nekako podobno kot pri bližjem konkurentu iz dežele vzhajajočega sonca (beri: Mazda CX-30).
Kakorkoli že, najnovejši XCeed je dovolj prepoznaven križanec, da ga nikakor ne boste zamenjevali z njegovim bližnjim sorodstvom, pri čemer ga niti slučajno ni moč označiti za kakšnega genskega spačka, pri katerem so preveč križali družino. A ne le to. Kijini oblikovalci so uspeli ustvariti enega všečnejših kompaktnih križancev na trgu, ob katerem vsak Škodin rival izgleda nekoliko (milo rečeno) otožno. Hja, očitno so pač dokončno doumeli, da se v tem razredu oblika še kako prodaja. Pa četudi so se ob tem poslužili nekaterih (cenenih) trikov, kot sta na primer ponarejeni odprtini za izpušne cevi, kar pa nikakor ne pokvari končne slike.
Tudi za kraljične
A če najnovejši Kijin križanec na zunaj še pokaže oblikovne razlike z ostalimi člani Ceedove družine, kar opazijo celo največji avtomobilski analfabeti, pa se vse skupaj konča v njegovi notranjosti. Kar pa ne pomeni prav nič slabega, da ne bo pomote! Potnike pričaka že poznan ambient, ki se lahko pohvali z vzorno ergonomijo ter zelo solidnim izborom materialov. In ravno pri slednjem se mi je sama po sebi ponudila primerjava z Volkswagnovim T-Rocom, kateremu bi lahko bil XCeed za … ah, mein Gott … dober vzor.
Slabih pet centimetrov višji položaj sedenja bodo cenili malce starejši vozniki, a se vseeno zdi, da bi lahko bil še za kakšen centimeter višji. Vstop v avtomobil je namreč še vedno bližji klasičnim kombilimuzinam kot pa športno uporabnim terencem. Zaradi kupejevsko padajoče strehe bi znale frizure malce višjih potnikov (beri: nad 185 cm) nehote spoznavati njegovo strešno oblogo, pa tudi osebki z večjo številko obutve tožiti zaradi nezadostnega prostora za stopala. Prtljažnik? S svojimi 426 litri dovoljšen za povprečno slovensko družino, ki ga zgolj dvakrat letno povsem izkoristi. Za vse, ki jim to ni dovolj, imajo rešitev v obliki karavanske izvedbe. A kaj, ko slednji le ni tako seksi (no, razen Shooting Brake verzije s predpono »Pro«).
Marsikdo bo znal dvigniti obrvi ob pogledu na cenik, na katerem bo zaman iskal digitalni radijski sprejemnik (DAB), ki se bo moral tako ali tako znajti v novih avtomobilih že prihodnje leto. A se brž odkupi z dovolj bogato serijsko opremo, med katero so tudi žarometi LED, dodatki (oziroma višji paketi opreme) pa k sreči – po starih korejskih šegah – ne zahtevajo gore zlatnikov. Žal pa je za v teh časih skorajda samoumeven radarski tempomat potrebno izbrati najvišji paket (Stream), pa še to v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom. Nekoliko nerazumljivo.
Morda bi znal kdo poreči, da gre za iskanje dlake v jajcu, a med nedodelane zadevščine spada tudi vsakokratno izklapljanje sistema za ohranjanje voznega pasu. Omenjeno pomagalo se zna namreč velikokrat izkazati za precej nadležno ter celo rahlo nevarno v primeru, ko »zazna« na cestišču fantomske črte, sistem pa prične s korigiranjem zasuka volana proti kakšni neurejeni bankini. Tovrstno nevšečnost sem doživel tudi sam med tokratnim preizkusom. In čeprav želite omenjeni sistem dokončno izklopiti v sistemu potovalnega računalnika, se ponovno vklopi ob vsakem vžigu motorja. Res pa je tovrstna »napaka« prisotna tudi pri nekaterih drugih znamkah in modelih (npr. Peugeot Rifter, ipd.).
Dodajte cilinder za srečo
Kdor ob omembi produktov korejske avtomobilske industrije še vedno dobiva ošpice ter doživlja anafilaktično reakcijo, bi bil verjetno precej začuden, ko bi se s terensko naravnanim Ceedom zapeljal vsaj nekaj kilometrov. Ter zaprepadeno ugotavljal, da so v tem elementu – že zgolj v primerjavi s prvo generacijo Cee’da, ki je sicer že pred 12 leti veljala za vzorno – Korejci naredili izjemno delo.
Novi XCeed, ki so mu so korejski inženirji dodatno prilagodili nastavitve podvozja in volanskega mehanizma, se namreč lahko pohvali z izjemno uravnoteženo lego na cesti ter učinkovitim požiranjem neravnin (za odtenek mehkejše vzmetenje kot pri ostalih članih družine Ceed). Neudobno nagibanje v ovinkih? Niti pod razno. Še bolj navduši volanski mehanizem, ki je svetlobna leta daleč od nekdanjih korejskih »spužv« ter vseskozi podaja pravo informacijo, kaj se dogaja pod kolesi. Vseeno pa se nisem mogel otresti občutka, da zna njegov rival iz Mazdinih kovačnic (CX-30) to še precej bolje, saj ponuja tudi precej igrivih »Jinba Ittai« občutkov. In ravno slednje sem sam zaman iskal pri najnovejšem korejskem križancu, ki pa si kljub temu kot celota zasluži izjemno pozitivno oceno.
Kot korektna, a ne ravno navdušujoča, se obenem izkaže tudi osnovna turbobencinska motorizacija v ponudbi, ki ponuja 120 KM največje moči. Resda pri malem trivaljnem agregatu nikakor ne moremo govoriti o podhranjenosti, a se vseeno zdi, da bi mu bila močnejša 1,4-litrska opcija s 140 KM precej bolj pisana na kožo. Litrski motor(ček) sicer razvaja z dovoljšnjo delavoljnostjo že pri nizkih vrtljajih (najvišja navorska vrednost je na voljo že pri 1.500 vrt./min.), a se v srednjem območju ne izkaže s tisto živahnostjo, ki bi jo nekako pričakoval. Tako ga je potrebno za kaj konkretnejšega priganjati že proti rdečemu območju (čez cca. 6.000 vrt./min.), kar pa seveda prinese opazno višjo porabo goriva (tudi čez 9 litrov!), kabino pa napolni nadležen zvok kosilnice … pardon … trivaljnika.
Menjalnik? Soliden, z natančnimi gibi prestavne ročice, a nikakor na istem nivoju kot pri prej omenjeni Mazdi. Vseeno pa naj ob prvi priliki popravijo indikator menjavanja prestav, saj je povsem nerealen, pri čemer vas kdaj že v tretji prestavi opominja, da je potrebno pretakniti v (?!?) šesto. Štirikolesni pogon? Ah, dajte no, kdo pa ga zares potrebuje v tem segmentu.
Če kdo torej želi z XCeedom doživeti malce več vozniških užitkov, naj se ozre k močnejšim motornim opcijam, med katerimi najdete celo takšno z 204 »žrebci« (1,6 T-GDi), ki bi verjetno morala zadovoljiti celo najbolj razvajene osebke.
Joker
Četudi imajo pri korejskem proizvajalcu na naših tleh v trenutni ponudbi kar štiri športno uporabne križance (Stonic, Niro, Sportage, Sorento), se vseeno zdi, da bi lahko bil daleč najbolj zanimiv med kupci ravno model XCeed. Korejci so namreč doumeli, da so treking interpretacije kombilimuzinskih modelov v tem trenutku najbolj trendovske. A le, če se ponašajo z dovolj samosvojo in prepoznavno obliko ter niso narejene preveč na silo (spomnite se na kakšno preteklo Alteo Freetrack).
In ko se enkrat prebijete skozi vse možne jokerje na cenikih znamke, obenem ugotovite, da se lahko pohvali tudi z relativno konkurenčno ceno. Pa četudi v tem primeru tista poznana Djurova »Največ avta za vaš denar« nikakor ne drži več. Vseekakor pa bo novi XCeed dodobra razburkal razred kompaktnih križancev, v katerem bi lahko pod pravimi pogoji postal celo novi kralj ter sklatil z vrha marsikaterega bolj »renomiranega« rivala. Hkrati pa se ne bi pretirano čudil, če bi se povzpel tudi na prestol najbolj zaželenega Kijinega vozila. Pravi Kijin joker, vam povem!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
59 komentarjev za "Igre prestolov"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Avto všeč ali ne, to je stvar okusa in šank debat do jutra.. Tehnologija in kakovost tega avta nista sporni, a poraba je prevelika. Avto podobnih gabaritov, teže in zmogljivosti, je imel 15 let nazaj podobno porabo z atmosferskim motorjem. A pnevmatike na takem avtu so bile 195/65-15 ali z boljšo opremo 205/55-16.
Mislim, da bi bile gume širine 215-17 precej boljša izbira tako z vidika porabe, kot tudi udobja, upoštevajoč stanje slovenskih regionalnih in občinskih cest. A očitno je gumarski lobi zelo vpliven
In gumarski lobi tudi bdi nad forumi 🙂
Ja že pri drugem nivoju opreme tlačijo gor ta ogromna 18″ kolesa. Saj so lepa na pogled (a tud 16″ na osnovni opremi ne zgledajo slabo), ampak drage gume, višja poraba, manjše udobje po slabih cestah… razen tega mi je drugi nivo opreme kar kul.
Bil danes v NG in šele ob odhodu videl pred Šparom Qulandia NG, parkiran ta avto enake oranžne barve pa mašnce gor … Škoda, ker bi se mal not vsedel pa še zadaj, da preverim tistih 265cm medosne dolžine. Sem postal pozoren na teh 10 cm več medosne, da vidim koliko je res več cm. prostora za kolena.
Fantje, ne glede na vaša velecenjena mnenja, izkušnje, namene…dobre, slabe in vse ostale pogovorne aktivnosti vmes (beri diskreditacije), boljše reklame oz. promocije Xceedu ne bi mogla narediti niti naša soforumašica, dežurna apolegetka/uporabnica/”delničarka” Kie Veronica. Me pa čudi, da se še ni oglasil kak “official Kia PR s Kmaga”, da razsvetli vse morebitne iluzije in zablode glede samega vozila in njihove famozne finančne prakse. BTW, meni je zanimiv in lep ampak kot je sarkastično pripomnil znanec, vsak dodaten centimeter v višino, glede na Ceed-a, pomeni dodatnega jurja € več pri ceni. Tu se pa na žalost moje navdušenje tudi konča.
ni tako slaba tale kia, sem jo preizkusil, sem pa danes preizkusil novega capturja in me je zelo pozitivno presenetil, sploh notranjost je veliko bolj všečna kot pri korejcu in zvočna izolacija kabine pa sploh, oblika pa je seveda stvar okusa
Kia je glavni premijski player, renoju pa do tja manjka še par stoletij. Mešaš sočne hruške in puščavski pesek. Lp
Osebno se mi ravno Renault zdi sočna hruška, Kia pa puščavski pesek; vsaj kar se oblike tiče. Pa čeprav tale Xceed vsaj na ven nekoliko izstopa v pozitivnem smislu (če seveda zamižiš v notranjposti in prednji maski, ki zaostajata za desetletja).
To je bil sarkazem btw. Lp
Mene osebno najbolj zmotijo na tem avtomobilu pedali, zgleda tako smešno majhni, kot iz kakega marutija 😀 Ampak to je že skupni imenovalec vsem korejskim avtomobilom.