Otroški detektor
Ko gre za prvi vtis, mulariji običajno s komentarji uspe z le nekaj besedami zadeti v polno. Vsaj kar se tiče splošnega videza in uporabnosti avtomobila. In pri Francozih, ki imajo po mojem mnenju veliko smisla za oblikovanje prijetne avtomobilske notranjosti, se otročad vedno kar nekako stopi. Če ne prej, ko odpreš zaslon panoramske strehe in se jim s pogledom v nebo odpre cel nov svet. Pa naj bo sonce ali dež.
Pri Francozih, ki imajo po mojem mnenju veliko smisla za oblikovanje prijetne avtomobilske notranjosti, se otročad vedno kar nekako stopi.
Enako se mi je tokrat zgodilo pri ne najbolj novem Peugeotovem križancu 3008, ki združuje svetlo in prostorno notranjost z nekoliko višjim položajem sedenja. Sicer nič novega ali revolucionarnega, ampak zato nič manj vredne lastnosti avtomobila. Mali detektor je opravil svoje delo in z nasmehom potrdil zadovoljstvo z izbiro.
Zmagovalec
Novost v tokratnem primerku, ki smo ga po prenovi že vozili v dizelski izvedbi, je obenem tudi njegovo največje presenečenje: bencinski 1,2-litrski trivaljnik z oznako e-THP. Gre za motor, ki je po neverjetnih devetih letih dominance Volkswagnovega 1,4-litrskega motorja TSI v kategoriji med 1,0 in 1,4 litra delovne prostornine, letos uspel prepričati žirijo v izboru mednarodnega motorja leta, da so ga postavili na prestol.
O njem se je nekoliko razpisal že Gašper v testu modela 308, meni pa je v praksi mali trivaljnik postregel z vsem, kar bi si lahko želela: primerno zmogljivostjo, nepričakovano odzivnostjo in zmerno porabo. Pravzaprav je z zadnjim naredil še korak v smer k razmišljanju, da postaja (pri nas do nedavnega skoraj obvezna) izbira dizelskega motorja za uporabnike z nekoliko večjo letno kilometrino vse bolj vprašljiva. Oziroma vsaj vredna poštene kalkulacije, ki naj bi jo pred dokončno odločitvijo opravil vsak pri sebi .
Udobje ni v modi?
Zadnjič sem nekje na spletu brala razmišljanje na temo ali morajo biti sodobni avtomobili res tako togi, kot so. Šlo je nekako v smislu, da gre za trend, ki so ga najverjetneje začeli nemški proizvajalci, saj so imeli med prvimi tudi temu primerne ceste. V trenutku, ko postane “nemška” togost enota za kvaliteto in se večina proizvajalcev odloči slediti, pri čemer žrtvujejo udobje za nekoliko boljšo lego v ovinkih, lahko postane stvar problematična. Tudi zato, ker naše ceste še danes niso in najbrž nikoli ne bodo kot nemške. Pa verjetno podobno velja za še kar nekaj koncev sveta.
Tako se zgodi, da tudi v francoskih avtomobilih ne gre več kar tako pričakovati nekdanje udobnosti. S tem ne trdim, da je križanec 3008 neudoben ali trd, prav nasprotno, se pa le zapeljite z njim na kakšno daljšo pot, če ste bili vajeni mehkejših avtomobilov.
Pazljivo z zavoro
Kljub temu, da sem zagovornik napredka in novih tehnologij, ki nam lajšajo uporabo avtomobilov, imam pri nekaterih zadevah še vedno pomisleke. Ena tistih, ki so postale praktično standardne, pa sem do njih kljub temu zadržana, je elektronska ročna zavora. Lahko da je praktična, z njo prihranimo prostor, ker večjo ročico zamenja gumb, a po mojem mnenju kljub temu včasih prinese tudi kakšno slabost.
Pri testnem Peugeotu 3008 se ročna zavora aktivira samodejno ob vsakem ugašanju motorja. Opozorilo gre tokrat vsem, ki vozite avtomobile v avtopralnico: sledenje navodilom izvajalcev, da na pralni stezi ugasnite motor v vozilu, se v tem primeru ne bo dobro končalo. Aktiviranje ročne zavore bo namreč blokiralo pot vozila med krtače.
Praktični detajli
Najlepši del zgodbe se konča tam, kjer se je začel: pri oblikovanju avtomobila z mislijo na to, komu je bil pravzaprav namenjen. Če govorimo o notranjosti, je svetla, prijetna in prostorna. Voznikovega prostora sicer še niso dosegle vse (naj)novejše Peugeotove domislice, a v tem ni nič slabega.
Prostor v avtomobilu je lepo odmerjen in predvsem praktično prilagodljiv različnim situacijam, v prtljažniku je lahko vzdrževati red, saj je tam na voljo dvojno dno, ki skrbi tudi za izravnavanje podlage ob morebitnem prevozu daljših predmetov.
V splošnem je 3008 uporabnikom prijazen, za tisti dodaten drobec voznikovega veselja pa je tokrat poskrbel odličen bencinski agregat, ki ni niti zaspan niti preveč žejen.
Besedilo in foto: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Družinsko veselje"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kolikor sem jaz vozil ta avto, kar je bilo sicer res samo nekajkrat, sem samozategnitev ročne prav tako štel samo v plus oziroma se mi je zdela posrečena.
Jaz sem se te samozategnitve ob ugasnjenem motorju toliko razvadil, da to štejem v plus..je pa res, da mojega avta avtopralnica še ni videla.