Glavni razlog za le dve leti dolg razvojni cikel se skriva v dejstvu, da sta leta 2017 ameriški General Motors in PSA sklenila dogovor o prodaji znamk Opel in Vauxhall. V času menjave lastnika so imeli Nemci razvoj pete generacije Corse že praktično gotov, a so v Parizu kljub temu vztrajali, da ponovijo že opravljeno pot.
Toliko lažja odločitev
Za tem ukazom se ni skrival ponos ali nezaupanje v preteklo delo Nemcev. Navsezadnje je tudi razvoj »francoske« izpeljanke Corse izvedla ista ekipa Oplovih razvojnikov v Rüsselsheimu. Glavni razlog se je skrival v nuji plačevanja uporabnine Američanom, če bi obdržali Corso, osnovano na GM-ovi tehniki. Da bi to počeli naslednji šest ali sedem let, Francozem seveda ni bilo niti v najmanjšem interesu. Še toliko bolj, ker so imeli nekako v tistem času Francozi lastno platformo CMP (Common Modular Platform – skupna modularna platforma) že zelo daleč razvito – takrat so snovali aktualni DS3 Crosback in sveži Peugeot 208 – zato je bila odločitev nanjo postaviti tudi Corso toliko lažja.
Najmanj boleče
Osebno dojemam, da francosko-nemška naveza kar dobro skrbi za vizualno ločevanje Oplov od Peugeotov DS-ov in Citroënov. Eden najboljših primerov se mi zdi recimo Grandland X, katerega sorodnost s Peugeotom 3008, DS-om DS7 ali Citroënom C5 Aircross je prepoznavna le redkim. Med modele, ki to slabše skrivajo, umeščam dostavniški Combo in novo Zafiro, k obema pa po videnem in občutenem umeščam zdaj tudi svežo Corso. Ta v mnogih pogledih spominja na aktualni Peugeot 208 in (četudi naveza tega ne bo nikoli uradno potrdila) sam ocenjujem, da je k temu pripomogel izredno kratek razvojni čas novinke. Če želiš razvojni del, industrializacijski del in testno-potrditveni del razvoja avtomobila opraviti z dovolj visoko stopnjo zanesljivosti in prepričanostjo v rezultate, potrebuješ čas. Ker šefi v Parizu fantom v Rüsselsheimu niso dali ravno veliko časa, so bili Oplovci prisiljeni optimirati celoten proces. Pri tem se zdi rezanje na področju diferenciacije med hišnimi modeli najbolj smiselno in najmanj boleče področje. Dodatno ugibam, da niso začeli čisto na belem listu papirja. Mislim, da so od »ameriške« Corse rešili, kar se je rešiti dalo ter s tem največ porezali na uvodnem delu razvojnega cikla.
Podobnost
Končni rezultat tako bolj spominja na Francoza, kot bi si najbrž želeli Nemci ali Francozi, a to nima samo negativnih posledic. Navsezadnje je aktualni Peugeot 208, vsaj v mojih očeh, simpatičen paket malega mestnega avtomobila s prenekatero odliko. Zato, če že mora biti Corsa podobna kakšnemu PSA izdelku, se mi zdi dobro, da je to Peugeotov sveži mali model.
Širša in bistveno nižja
Bistvena razlika glede na četrto generacijo modela Corse in podobnost z malim Peugeotom sta razvidni v zunanjih merah avta. Peta Corsa je od 208 pet milimetrov daljša, dva centimetra širša in pol centimetra nižja. Konkretno pomeni to 4.060 mm dolžine, 1.765 mm širine in 1.433 mm višine, s čimer je novinka tudi štiri centimetre daljša, tri centimetre širša in kar 46 milimetrov nižja od četrte Corse. Dodatno ima v primerjavi z njo tudi skoraj tri centimentre daljšo medosno razdaljo, kar se pod črto prenese v opazno nižjo, širšo in bolj mišičasto podobo.
Medtem ko na videz nižja pojava deluje všečno, ima tudi svojo manj všečno plat. Navzdol potisnjen vrh strehe se odrazi v kabini v nekaj malega oklestenem prostoru za glave zadaj. V prvi vrsti sedežev do težav s prostorom za voznika in sovoznika nikakor ne prihaja, bodo pa zadaj imeti težave vsi s telesno višino nad 1,8 metra, saj za njihove gleve zmanjka prostora pod namensko vdelanimi vdolbinami v strešni oblogi. Kljub temu je prostorska situacija za odrasle potnike v Oplu vseeno boljša kot v Peugeotu. Če sta višinsko »tam-tam«, se imajo, vsaj v mojem primeru, zadnji potniki v Corsi zahvaliti za centimeter ali dva dodatnega kolenskega prostora njeni tradicionalni ureditvi voznikovega delovnega mesta. Zaradi slednjega sem imel voznikov sedež nameščen bolj naprej kot v Peugeotu 208, s tem pa je bilo dovolj kolenskega prostora tudi v drugi vrsti. Dodatno sem v Corsi uspel nastaviti delovno mesto bistveno hitreje kot v Francozu, kar je vsaj zame tudi kar zgovoren podatek o tem, da Peugeotov i-Cockpit vendarle ni tako brezmadežen, kot nas prepričujejo Francozi.
Preseneča
Medtem ko (na našo srečo) fizične notranje ureditve kokpita Oplovi inženirji niso prevzeli direktno iz Peugeota, pa so to storili z naslednjim pomembnim elementom, večopravilno enoto. V testni primerek je to prineslo sedempalčni barvni in na dotik občutljiv zaslon, katerega grafična ureditev vmesnika in z njim celotna in vedno idealna izkušnja uporabe je identična tisti iz Peugeotov in Citroënov. Ker v zvezi z večopravilno enoto ne morem zapisati nič svežega ali novega, bi izpostavil prezračevalno-klimatsko napravo. Bolj natančno, njeno krmiljenje, ki je popolnoma ročno, brez kančka samodejnosti. Naši starši in stari starši so se v svojih avtomobilih (če so tovrsten luksuz leta in desetletja nazaj seveda sploh imeli) seveda vozili z bistveno manj naprednimi in dovršenimi prezračevalnimi sistemi ter preživeli, a v 21. stoletju osnovnost izvedbe tega elementa avta vseeno vsaj malo preseneča. Drži, tudi v Corsi si je možno omisliti popolno samodejnost klimatske naprave, a se bo treba zanjo bodisi odločiti za najbogatejši paket opreme ali jo izbrati s seznama doplačil.
Verjetno jih ne bo motilo
Identičen pogonski sklop 1,2-litrskega turbobencinarja in šeststopenjskega ročnega menjalnika sem vozil v Peugeotu 208. Ker se ta v Corsi obnaša identično, predlagam za dodatne informacije prebiranje predhodnega testa. Se pa zato Corsa obnaša omembe vredno drugače na cesti, predvsem ko je govora o nastavitvah vzmetenja. Že res, da je minilo več mesecev od izkušnje z 208, a se je po spominu ta vseeno vozil za odtenek bolj togo kot Corsa. Razhajanje sicer ni drastično, a zato razlika v kolesih enega in drugega da misliti. Francoz se je vozil na zimskih 16-palčnih kolesih, Nemka pa na letnih 17-palčnih. Kljub temu se je Opel po mojem občutku peljal za odtenek lepše kot Peugeot. Z lepše mislim bolj udobno in brez pretiranega stresanja potnikov tudi na slabših cestah. Že res, da je zato Opel med ovinki nudil za odtenek manj ostrine in neposrednosti ter praktično neobstoječo povratno povednost volana, a vse to povprečne uporabnice ali uporabnika verjetno ne bo motilo.
Ne dosega ravni oblikovne dovršenosti
Treba je priznati, da so Francozi vložili več pozornosti in dela v oblikovanje notranjosti Peugeota 208 kot Opel v Corsino. Medtem ko se slednji, v očeh nekaterih, zunaj oblikovno že skoraj malo preveč trudi, deluje Corsa bolj zadržano, skladno in, vsaj zame, podobno simpatično. Tudi v kabini je zaznati več hitenja ubiranja bližnjic. Oblikovno ta namreč ni nič razburljivega. Nekaj rdečih in sivih črt le delno uspešno razbija monotonost črnine v kabini, piko na i nižji površinski dovršenosti Oplovega kokpita pa v primerjavi z 208 primakne tudi kar nekaj izpostavljene pločevine v zadku in trde plastike na oblogah vrat ter v spodnjem delu armaturne plošče. Zagovorniki digitalizacije in sodobnosti bi postavili 208 nad Corso tudi zaradi računalniškega zaslona namesto merilnikov, a sem bil sam več kot zadovoljen tudi z dobro berljivostjo in preglednostjo klasičnih merilnikov v testni Corsi. Komur to ne zadošča, ponuja tudi Opel doplačilo za računalniški zaslon, a tudi ta ne dosega ravni navidezne naprednosti in všečnosti Peugeotovih 3D merilnikov.
Boljša alternativa
Kljub oblikovni (lahko bi rekel tudi površinski) nadvladi Peugeota 208, se mi zdi Corsa lep primer, kjer je kopija boljša od originala. Sam v avtomobilih polagam bistveno manj pozornosti na dovršenost izgleda oziroma zunanjo fasado kot na dovršenost in uglašenost tehnike in mehanike. Obe se mi zdita v Corsi minimalno, a vseeno bolje uglašeni. Zato bi jo vsakomur, ki koleba med Peugeotom in Oplom, osebno priporočil kot boljšo alternativo.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "Rekordno hitro"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Tudi meni dizajnersko bolj privlačen od Peugeota. Opel se popravlja, kvaliteta gre definitivno gor.
Sicer pohvalno, da jim je po tem, ko so opustili GM-ov projekt in šli v nov projekt, uspelo tako hitro spraviti ven novo generacijo, pa je ta “iz ničle” malo mimo – najbrž ne rabim pojasnjevati, zakaj. Ker potem lahko za prejšnjo generacijo tudi lahko rečemo, da je “iz ničle” (bo, tista je celo bližja omenjeni frazi). 🙂
S cenami so pa očitno vsi podivjali. 18k € za avto B segmenta. Da pa ob taki ceni vidim še ročno klimo….. Resno?
Seveda so s cenimi vsi v zadnjem letu in pol ali dveh podivjali. Ko malo pogledaš cenike celotnega trga ti je to takoj jasno. No tisti, ki so imeli še kolikor toliko normalne redne cene, so pa podražili zdaj jeseni.
Me prav zanima kakšna bo kaj prodaja avtomobilov v zadnjih treh mesecih leta. Ne pozabiti, da se z novim letom dvigne davek, ker vlada ni imela interesa z zadnjih mesecih, da ukrene nekaj na to temo. Zdaj pa itak ne bo časa za take zadeve, ker bomo reševali samo že zdravstvo, kolikor se ga bo sploh dalo rešiti.
To je nek cuden motor. Ce obdrzi najvecji navor do 3500 rpm, je ze dosegel najvecjo moc – 101 km. Na posnetkih sem videl, da se vrti do vsaj 6000 rpm.
max. Moc je pri 5500 rpm…
Luškana tale Corsica. Za ožen`t! 🙂
Morda marsikomu čudno, a meni je Corsa vizualno boljša od P208, ki sicer ne zgleda slabo. Avtomatsko klimo pa v B segmentu dobiš praktično povsod serijsko v srednji opremi, zato mi je Oplovo vztrajanje pri ročni klimi čudno.