Doslej sem imel priložnost voziti že več primerkov Mazde6. Z izjemo tokratne limuzine so bilo čisto vsi Sportcombiji. Četudi se že praktično vse življenje vozim v limuzinah in so mi tudi sicer »blizu«, sem v vseh do sedaj preizkušenih Šesticah prepoznal številne prednosti in odlike, zaradi katerih sem Mazdo6 tretje generacije vedno znova postavljal ob bok najboljšim in najsodobnejšim tekmecem. Ko mi je postalo jasno, da bom dobil v roke limuzinsko Mazdo6 v kombinaciji z najmočnejšo dizelsko motorizacijo, samodejnim menjalnikom in najboljšim paketom opreme, sem si mislil: končno! Potem pa je sledilo presenečenje. Že po prvih kilometrih z njo je moje navdušenje splahnelo. Je to še vedno ista Mazda6, ki sem ji doslej »spesnil« toliko hvalospevov?
Več kot je »zmogel«
Mislim, da izhaja ta moj dvom do novinke predvsem iz mojih (očitno) previsokih pričakovanj. Ko imamo z nečim že pozitivne izkušnje iz preteklosti in vemo, da se nam obeta »soočenje« z uradno najboljšo, najbogatejšo ali v katerem koli drugem pogledu oh-in-sploh izvedbo enakega izdelka, je edino logično, da si o njem ustvarimo predstavo, ki v vseh pogledih presega vse do tistega trenutka zbrane izkušnje. Ker so takšne predstave običajno zmotne, je razočaranje skoraj zagotovljeno. A to nikakor ne pomeni, da je izdelek slab. Gre se samo za to, da smo od njega preprosto pričakovali več, kot je kadarkoli zmogel ponuditi.
Limuzina
Prvi primer je recimo karoserijska zasnova. Moje izkušnje z limuzinami so v povprečju dobre, zaradi zelo dobrih izkušenj z Mazdami6 Sportcombi pa sem sklepal, da je tudi limuzinska Mazda6 vsaj tako dobra. No, izkazalo se je, da temu pač ni povsem tako.
Oblikovna osvežitev je Mazdi6 dobro dela. Že prej je avto deloval skladno, zdaj pa je njena zunanja pojava še dodatno očiščena nepotrebnega oblikovnega balasta. Posledično deluje kot celota, vsaj meni, še skladneje in v kombinaciji temno sive kovinske barve ter devetnajst palčnih platišč tudi zelo všečno. Žal ji vsa zunanja lepota ne pomaga prav veliko pri zagotavljanju dobre uporabnosti in prostornosti njene limuzinske zasnove. Najprej se zatakne pri, v primerjavi s karavanom, bistveno manjši odprtini prtljažnika, ki onemogoča nalaganje mersko zajetnejših predmetov. Po zaslugi serijsko primaknjenega mehanizma zlaganja naslona zadnje klopi so ti sicer lahko dolgi tudi krepko preko enega metra. Ja pa v primerjavi s karavanom sam mehanizem poklapljanja naslona nekoliko manj prijazen do uporabnika. Pri limuzini uporabnik sprosti varnostne zaklepe naslonov v prtljažniku, naslone pa mora potem dodatno ročno prekucniti. V karavanu je to operacija, ki potrebuje samo dva enoprstna potega ročic v prtljažniku, vse ostalo se zgodi samodejno.
Oblika pred funkcijo
Davek limuzinske zasnove se nadaljuje v kabini z mankom v višino odmerjenega prostora. Razlika med vsemi doslej preizkušenimi karavani in tokratno limuzino je konkretna. Medtem ko se pri prvih niti spredaj niti zadaj nisem nikoli pritožil nad prostorom, odmerjenim za glave, se tokrat moram. Spredaj sicer glavnino zaslug za skromnejši prostor nad glavo pripisujem v testnem primerku dodanemu strešnemu oknu, zadaj je pa jasno, da bi bilo tam za mojih 1,84 metra telesne višine tudi brez vgrajenega okna v ostrešje prostora za glavo premalo. Ni kaj, na zunaj všečna kupejevsko spuščajoča linija strehe terja svoj davek znotraj.
Novo ni nujno boljše
Četudi teče beseda o prenovljenem modelu, ima Mazda6 izdatno preoblikovan potniški prostor. Tega zaznamuje popolnoma nova armaturna plošča, ki se, v kombinaciji z najbogatejšim paketom opreme Takumi Plus in njemu lastnimi lesenimi vložki ter semišu podobnemu materialu, želi spogledovati s prestižnejšimi izdelki tega razreda. Na novo zasnovani so tudi sedeži. Pri njih se je izkazalo, da vsaka nova stvar ni nujno tudi boljša. V nobeni do tega primerka voženi Mazdi6 aktualne generacije nisem imel kakšnih težav s sedeži, pri tokratnih pa sem pogrešal boljšo oporo v spodnjem predelu hrbta, ki sem jo poskušal omiliti s povsem izbočeno ledveno oporo, a zaman. Po daljših poteh sem moral na cilju hrbet vedno znova pretegovati in razgibavati.
Odličen pogonski sklop
Od vseh motorizacij v Mazdi6 doslej nisem vozil samo obeh agregatov z vrha ponudbe. Kot sem že omenil, sem tokrat dobil v roke najmočnejšo dizelsko različico, tako da mi ostaja neznanka samo še 2,5-litrski bencinar. Že »stari« Skyactiv dizel me je v 150-»konjski« izpeljanki prepričal v vseh pogledih. Z mislijo na strožje emisijske zahteve so ga inženirji ponovno vzeli pod drobnogled, močnejšemu od dvojice pa v isti sapi povečali tudi nazivno zmogljivost. Rezultat je štirivaljnik, ki navdušuje s pripravljenostjo se vrteti, izvrstno prožnostjo in za dizle odlično kultiviranostjo teka. Ta je bil v testnem primerku združen s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ga zaznamujejo dobro preračunane prestave, ravno pravšnje zanašanje na motorni navor, udobno delovanje in občutek, da ima v vsaki vozni okoliščini vklopljeno pravo prestavo.
Uslišali so naše želje
Še eno področje, ki so se mu inženirji pri osvežitvi modela posvetili, je bilo podvozje. Kaže, da so prisluhnili vsem, ki smo se pritoževali nad prekomerno togostjo podvozja v povezavi z 19-palčnimi kolesi. Rezultat izpopolnitve podvozja je, da se avto po novem tudi s to dimenzijo koles pelje lepše kot prej. Zadeva na razdrapani cesti in pri manjših hitrostih še vedno nekoliko stresa avto in potnike v njem, a je vse skupaj vseeno boljše kot prej in s tem tudi vsakodnevno vzdržno
Korenito
Mazda6 tretje generacije je z nami že šest let. Prevedeno v primer običajnega (približno sedemletnega) življenjskega cikla avtomobilskih modelov bi to pomenilo, da bi že vsi bolj ali manj nestrpno čakali prihod novega modela. A ker Japonci marsikaj počnejo drugače, so tudi za šest let staro Mazdo6 pripravili samo še eno osvežitev. Medtem ko je v aktualni generaciji že tretja po vrsti, je tudi daleč najbolj obsežna. Nadgradenj, dodelav, izboljšav in popravkov so avtu namenili veliko, ti pa niso omejeni samo na tehniko, ampak tudi na sam izgled avta. Popravki na slednjem področju so tako koreniti, da bi jih kakšen drug proizvajalec izkoristil za predstavitev novega in ne zgolj prenovljenega modela.
Še za vsaj dve leti
Glede na obsežnost nadgradnje avta predvidevam, da računa Mazda z aktualno Šestico vztrajati na trgu še vsaj dve leti. Morda bi si lahko kdo moje »nerganje« razumel kot poziv Japoncem, da naj raje pohitijo in jo zamenjajo čim prej. A če bi tako sklenil, bi naredil krivico Mazdi in avtu samem. Poudariti moram namreč, da večino mojih zamer modelu pripisujem njeni limuzinski zasnovi in dejstvu, da je imel preizkušeni model vgrajeno strešno okno. Prepričan sem namreč, da bi te v primeru Sportcombija večinoma odpadle.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
22 komentarjev za "Več kot samo peta vrata"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pa tudi ti leder stoli so verjetno drseči kot na drsališču zaradi slabe bočne opore.
Zame je to povprečen avto z podpovprečnim motorjem
Na slikah se mi pa zdi gumb za ročno dokaj blizu komandam za multimedijo. Glede na moč in navor sem mislil, da hitreje stegne do sto..najbrž menjalnik zbledi pospešek. Sigurno pa solidna izbira.
Ni boljsega avta v tem razredu. Se en mesec do predstavitve Sky-X in produkcijskega Kai modela.
Citroen C5, Peugeot 508, Ford Mondeo, Audi A4.. A še naštevam ‘boljše’? Je pa avto definitivno odličen ampak trdit, da ni boljšega v tem razredu je čista neumnost.
Lahko se nastejes ker nic od tega ni dejansko bolje vsak ima mogoce eno stvar malenkost bolje ampak ko enkrat speljes nic od tega ni bolje v bencinski ali dizelski obliki. Vse mrtvi modeli za vozit brez neke izrazite prednosti. Mazda ima par minusov ampak, ko jo primerjam z katero koli drugo znamko ali 6ko z drugimi modeli v razredu se nic niti priblizno ne more primerjati. Do sedaj me se noben ni uspel prepricati kontra, pred M6 pa sem dal par znamk cez vkljucno Skoda, VW, Hyundai, Peugeot, Alfa Romeo, Opel, Audi, BMW. Nobena od teh znamk nima modela, ki bi bil boljsi od M6 v njenem razredu. Oz. da se popravim edini avto, ki se vsaj malo pribliza je Octavia VRS.
To je pa res…ko se pelješ z Mazdo vidiš, da je vse ostalo precenjeno s_ranje :), sploh tisto z dvema v in tako dalje…
Novi P508. Izbran za boljsega od Passata ter Arteona. Je bil tudi clanek nekje o tem tu. Pa vsak ve kako ljudje cenijo Passata in Mazdo 6. Se vidi koliko je katerih na cesti. Pa ne me narobe razumeti. Verjamem,da je avto dober. Ampak koliko ga ti dvigujes v nebesa je pa res too much. Verjamem pa,da vsak hvali svoj avto. Tudi jaz svojega,priznam. In bi ga priporocil marsikomu,ker je avto res dober. Ampak nikoli nisem rekel,da je najboljsi v tem segmentu in tudi ne bom nikoli rekel.
octavio (škodinega golfa)primerjaš z mazdo6. More bit pa res nizko na lestvici, da mu avto nižjega segmenta pride blizu 🙂
>>ki se vsaj malo pribliza je Octavia VRS<< avto dokaj zabaven za vozit in pogledati se pa tu konca.
Pa daj ne sramoti se. Vsak svoga konja hvali. Jaz bi sigurno izbral Giulio, ker mi je bolj pri srcu, kot tebi tvoja mazda, saj je najboljša v najpomembnejšem, vozne lastnosti (vozna dinamika).
Jaz bi tudi izbral Giulio, ce bi imel mal vec jeb** vetra denarja.
Sem srečen zate, da si vsaj z Mazdo zadovoljen…sicer bi bilo mukotrpno do konca življenja prenašati slabosti vseh teh konkurenčnih znamk…
Nič od mazde 6 ni boljše v bencinski obliki, 190 konjski atmosferc predstavlja pa vrh ponudbe. Prisrčno res.
Za slovenske razrite ceste pa res rabiš V6 pa to…
Glede na to kako se 90% ljudi vozi po slo cestah je 90 konjev čez glavo dovolj…
Ne da rabim, v takšnem avtu HOČEM V6/I6 turbo. 190 hp je še v golfovem razredu dolgčas, ne pa tu…
Stric je pozabil na Mazda Xedos 6 in 9 predhodnika Mazda6 iz 2010.
Me pa zanima g. Peter Humar, koliko km ste približno prevozili s testnim avtom in kako dolgo ste ga imeli na testu.
V bistvu lahko povem za čisto vsak testni avto, ki sem ga v mojem približno 20-letnem obdobju ukvarjanja z avtomobili vozil, koliko, do kilometra točno, sem prevozil z njim, koliko časa sem ga imel in, za avte vožene od leta 2010 naprej, tudi v kakšnem obdobju oziroma letnem času sem jih vozil. Zakaj točno pa vas takšen podatek sploh zanima? Peter
Me pač zanima. Ker ste očitno prevozili veliko kilometrov, glede na to, da vas je toliko bolel hrbet in ste ga morali razgibavati in se pretegovati.
Pa kritika za prtljažnik; saj ne testirate karavana. In pri takšnem avtomobilu je prtljažnik res med manj pomembnimi faktorji za nakup takega vozila.
Drugače pa test res fajn za prebrati, tudi za to, ker jih je premalo takšnih – o manj “priljubljenih” znamkah/modelih.
…pa ne vozim Mazde. Janez
Živijo. Avto sem, tako kot 99 odstotkov avtomobilov pri Avtomobilizmu, imel v uporabi en teden. Za (moj) razboljen hrbet je zadoščala že slaba ura vožnje z njim. Že morda, da prtljažni litri v limuzini nekaterim ne štejejo prav veliko, a meni se je vseeno zdelo smiselno povedati nekaj več o razliki limuzina-karavan,ker sem bil nad njo sam neprijetno presenečen. Sicer sem naredil z dotičnim avtom vsega skupaj 752 km. LP Peter