Podrobna preobrazba
Pravijo, da če te boli križ, nujno rabiš križanca. A če sem povsem iskren, tovrstnih avtomobilov ljudje ne kupujejo zgolj in samo zaradi hrbteničnih težav (so pa dober izgovor za nakup, pa če jih pasji križanec prinese na repu), temveč prvenstveno zaradi modnosti ter občutka SUVerenosti. A ker športno uporabna moda ravno ne ceni vitkosti (beri: večja masa), kar posledično prispeva k višjim stroškom lastništva (beri: višja poraba), ne preseneča, da postajajo med ljudstvom čedalje bolj popularni tudi v manjših formatih. Pri čemer daleč največjo veljavo dobivajo ravno predstavniki segmenta B-SUV, ki postaja v zadnjem času celo najbolj zaželen med kupci.
V tem razredu je Peugeot sicer že do sedaj dovolj markantno nastopal z modelom 2008, ki je veljal celo za enega najbolj prodajanih malih križancev v Evropi (v letu 2018 celo na 2. mestu za Capturjem). A ker postaja konkurenca neizprosna in čedalje bolj namnožena, so morali Francozi pri ustvarjanju nove generacije dodobra zavihati rokave, da bi se še naprej enakovredno borili.
Pri novi generaciji so v zvezku s skicami obrnili povsem nov list, ohranili zgolj in samo prepoznavni znak leva in številko 2008 ter ustvarili izjemno ekstravagantno oblikovano vozilo. Druga generacija Peugeotove uspešnice sicer dodobra sledi linijam njihovih ostalih novodobnih modelov (3008, 5008, 208) – kar pa ni nič slabega, da ne bo pomote, saj je še vedno dovolj samosvoja. Pri tem ob kakšnem živahnejšem karoserijskem odtenku (npr. brezplačna oranžna Fusion) poskrbi tudi za dovolj ekshibicionističen nastop, kar pa nekako kar pričakujemo od vozil v tem segmentu. Saj veste: opaznost je še vedno zelo pomembna!
Ob tem pa nikakor ne pozabite doplačati še za sprednje žaromete v polni tehniki LED (žal na voljo le pri paketu GT Line), ki ustvarijo tisti prepoznaven svetlobni podpis v obliki treh levjih krempljev in dodajo avtomobilu ščepec »agresivno nevarnega« karakterja, tolikanj zaželenega pri SUV voznikih. Je pa vseeno potrebno pohvaliti Peugeotovce, ki so modelu 2008 (za razliko od manjše 208) privoščili serijske žaromete v tehnologiji LED in ne običajnih halogenskih. Tu pač govorimo o argumentu večje aktivne varnosti!
A vendarle boste tisto najvažnejšo razliko s predhodnim modelom opazili šele z metrom v roki, ko boste ugotovili, da je novi skoraj 15 centimetrov daljši, zaradi česar je postal precej bolj družinam prijazen. Lahko ob tem še sploh govorimo o predstavniku segmenta B-SUV?
Uporabna ekstravaganca
Dodatni centimetri se tako še kako poznajo v notranjosti, ki se po novem ponaša z opazno bolj dobrodušno odmerjeno prostornostjo – pa naj gre za zadnjo klop ali pa prtljažnik, v katerega lahko »zlijete« za kar 84 litrov več prtljage. Francozi bi si kljub temu lahko vzeli malce več časa, saj boste v prtljažniku zaman našli vselej uporabne kljukice za vrečke (da vam ne bi nujna »karantenska« zaloga hrane s pločevinkami skakala naokrog) ali pa kakšno 12V vtičnico (za npr. hladilno torbo). Da o malce bolj prilagodljivi zadnji sedežni klopi (npr. naklon, vzdolžni pomik, s čimer bi se še dodatno povečal prtljažni volumen) niti ne govorim. Konkurenca (npr. Škoda) zna to le bolje. A se vseeno lahko pohvali z uporabnim dvojnim dnom, ki ga je možno poglobiti, ter pod njim spravljeno rezervno pnevmatiko manjših dimenzij.
So si pa Peugeotovi dekoraterji precej več duška dali pri krancljanju notranjosti ter po »stari francoski navadi« poskrbeli za precej avantgardno okolje. Pravi Francoz, vam povem! Okej, res je velika večina elementov znanih že iz manjšega 208; tam boste brž opazili enega najbolj prepoznavnih v obliki iCockpita, ki velja še za največji predmet razprave med populacijo. Nižje nameščen volanski obroč, ki naj bi olajšal pogled na merilnike, namreč ne bo povšeči prav vsem (npr. višjim voznikom od 185 cm), pri čemer moram priznati, da sam nisem imel tovrstnih težav. Si pa pohvalo zaslužijo dodobra prilagodljivi digitalni merilniki s 3D prikazom, ki so (vsaj zaenkrat) še dovolj unikatni v tem segmentu. Ter izbor notranjih materialov, ki je lahko za vzor marsikateremu Germanu (T-Roc, T-Cross) ter njihovim vazalom (Arona). Vsaj pri slednjem so Francozi (2008, Captur) v zadnjem času naredili izjemen preskok!
Manjšo kritiko si še vedno zasluži osredni zaslon multimedijske naprave, saj je premalo odziven, pri čemer se še vedno nismo navadili na upravljanje klimatske naprave preko omenjenega sistema. Lepota zaradi prečiščene armaturne plošče gor ali dol – ločeni gumbi za klimo so še vedno uporabnejši in varnejši. In pika! Za rahlo presenečene obraze je tokrat poskrbelo tudi delovanje info-zabavne enote SMEG, ki se je odločila, da nekaj časa ne bo spravila prav nobenega glasu iz sebe. Krajše raziskovanje po tujih forumih je razkrilo, da je omenjena napaka znana Peugeotovim voznikom, pri njej pa največkrat pomaga ponastavitev sistema.
In ne bodite presenečeni pri vstopu v vozilo nad precej izdatnim pragom, ki bo povzročal nemalo preglavic malce starejšim voznikom s poškodbo kolčnega sklepa, ter ob prižigu motorja, saj je potrebno gumb za zagon držati malce dlje kot pri ostalih avtomobilskih modelih.
Prostor za izboljšave
Ob daljšem držanju gumba za zagon se je pri tokratnem testnem vozilu zaslišal značilen zven trivaljnika, ki se je vrtel pod motornim pokrovom. Nenazadnje tudi zato, ker bi bila lahko zvočna izolacija vsaj malenkost izdatnejša oziroma vsaj takšna, kot pri njegovem največjem rivalu z znakom v obliki romba.
Kakorkoli že, srednje krepka turbobencinska opcija v ponudbi, v kateri razgraja 130 »étalons« (žrebcev – fran.), bi znala biti najbolj optimalna, saj ponuja dovoljšnjo zalogo moči in navora. 1,2-litrski agregat obenem navdušuje že pri nizkih vrtljajih (nad okrog 1.700 vrtl./min), ko zadiha turbina, ter ponuja relativno široko uporabno vrtljajsko območje. Res pa ga je potrebno za kaj konkretnejšega dodobra zavrteti proti rdečemu polju, s čimer posledično naraste tudi poraba goriva. Kar pa smo pri tovrstnih downsizing prisilno polnjenih motorčkih tako ali tako že vajeni. Vseeno ostaja nekaj prostora za izboljšave pri 6-stopenjskem ročnem menjalniku, ki se upira hitrejšemu pretikanju, a so njegova prestavna razmerja dovolj dobro preračunana. Pri manjšem 208, v katerem se je vrtel šibkejši trivaljnik, je menjalnik ponujal boljšo izkušnjo. Verjamem pa, da bi znala še precej boljšo doplačilna 8-stopenjska avtomatika.
Vozniki z malce bolj dinamično nastrojenimi ambicijami, ki so pred tem preizkušali najnovejšega Renaultovega Capturja, bi znali ugotoviti, da je Peugeot malce bolj prepričljiv med ovinki. Prečno nagibanje je skorajda nezaznavno, podvozje pa je precej bolj čvrsto nastavljeno, zaradi česar bodo potniki sicer deležni nekaj več »pretresenih« občutkov. Volanski mehanizem je soliden, a bi si vseeno zaslužil manjšo dodelavo v športnem oddelku, saj ne ponuja tiste igrivosti in natančnosti, kot jo je deležen njegov manjši bratec (beri: novi 208), ter daje med hitreje voženimi ovinki za odtenek preveč odtujen občutek.
Odraščanje
Vojna v razredu malih križancev, ki se množijo kot sekretarji po ministrstvih, je postala neizprosna, zato ni prostora za polovičarske izdelke. Tega se dobro zavedajo tudi pri Peugeotu, kjer so se še kako potrudili pri ustvarjanju nove generacije modela 2008. Še posebej pri zunanji obliki, ob kateri zgolj redki posamezniki ostanejo ravnodušni, zaradi česar so Francozi že na samem začetku dosegli svoj namen. Novodobne modne križance pač daleč najbolj prodaja zanimiva oblika ter raznorazni sodobni dodatki (npr. digitalizacija v notranjosti, personalizacije, ipd.), na katere lahko novodobnega potrošnika hitro ujameš.
Obenem je moč ugotoviti, da je novi Peugeotov 2008 tudi dodobra odrasel, s čimer počasi že sili iz proporcev avtomobilskega segmenta B-SUV (podobno kot tudi Volkswagnov T-Roc). K sreči pa zaenkrat še ne pri sami ceni vozila, ki ostaja kolikor toliko v rangu predhodnika. S tem kaže, da se ga morajo bližnji rivali, med kateri je kar nekaj neustrašnih Germanov in »Germanov« (T-Cross in T-Roc, Kamiq, Arona), še kako bati. Hja, v njegovem razredu je, poleg oblike, cena še kako važna!
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
28 komentarjev za "Vojne križancev"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Poklon vsakemu, ki bo za dvignjeno 208ko + še bencinc povrhu plačal 20.000 EUR.
No ja saj že spodobno opremljena in motorizirana 208-ka je blizu 20k €, 2008 pa bolj 25k. Je pa pri konkurenci podobna zgodba spodobn Clio cca. 18k spodobn Captur 24k.
Daj ne bluzita vi dva, razlike med njimi so kar konkretne, drugače bil res samo dvignili oba za par cm in voila.
Nikjer nisem napisal, da ni razlike med njima, neke bistvene sicer res ni, platformo, motorizacijo (razen thp155 in tce 155), notranjost, pa še kaj imata praktično enako od nižje sedečih bratov. In pri obeh z višjo ceno dobiš tudi več hrupa pri višjih hitrostih, ker se za toliko doplačila noben ni ukvarjal z dodatno zvočno izolacijo na račun slabše aerodinamike. Hotel sem samo poudarit, kam so zadnje čase skočile cene, če hočeš nekaj več opreme.
ok… jaz si položaj za volanom zmeraj nastavim tako, kot so me (hja, njega dni 😛 ) naučili v avto šoli… iztegnjena roka z zapestjem na vrh volana, skoraj iztegnjena noga ob stisnjeni sklopki, koti v kolenu in kolkih okrog 110-120 stopinj…. pa s preglednostjo pugovega i-cokpita nimam ABSOLUTNO nobenega problema! še posebej v njegovi drugi generaciji v današnjih 208, 3/5008 in 508. in pri tem volana nimam spuščenega “med kolena” … sicer s svojimi 172cm višine res ne spadam med kej posebej visoke voznike, pa vseeno! … še več… med spodnjim delom volana in mojimi nogami je (blo, ker je službena 5008-ca vmes že šla od hiše) za ene 8, morda 10cm placa…. moji “nezakoniti” (če je volan pustila na “moji višini” in si poštelala samo zic), s 160cm “nižine” 😛 , pa je zgornji rob volana pokril čist spodnji rob displeja, kjer so -v odvisnosti od izbranega dipleja- bli izpisani prevoženi kilometri al pa nič! iz česar lahko sklepam, da nižje kot je voznikova glava, večji problem je s preglednostjo merilnikov… kar bi pomenlo, da bi višji vozniki morali met manj problemov, saj lahko vidijo preko volanskega obroča že preprosto zato, ker so višji!
tudi avtor teksta (ki je po zapisanem sodeč višji od 182cm) s tem ni mel problemov, i-cockpit pa je še zmerej v minusih… 😕
a gre pri pri tem jamranju okrog preglednosti i-cockpita in posameznikovih “okusih” okrog položaja za volanom za kej česar ne razumem al gre sam za to, da se ljudem preprosto ne da poiskat položaja v katerem bi videli na števce in rajši sam “p*zdijo”, ker je pač lahko… al pa celo za to, da nimajo pojma kaj pravilni položaj za volanom sploh je… ker mislim, da je nastavitveno področje volanskega obroča in sedeža zadost široko v vse smeri, da se da pravilni položaj sedenja (in preglednosti) nastavit za vsaj 98% populacije! tista dva preostala procenta pa bi po moje mela takšen ali drugčen problem s sedenjem za volanom tudi v vseh ostalih avtomobilih!
priznam, da je par dni na začetku občutek za volanom bil malo hecen… ampak sem se ga zelo hitro navadu in po pravici povedano, cela stvar mi je tako zlezla pod kožo, da se mi zdaj med vožnjo “konvencionalnega” avtomobila kjer se instrumente gleda skozi običajno velik volanski obroč zdi kot, da vozim parnik! 😀 😀
Sem vozil v Španiji, pred korono, prejšnji model 208, śtevce vidim bp, je pa res, da imam 192. Sedež treba pravilno nastavit, drugače je 175 cm preveč tudi za moj T-Roc. 😉
Čestitke za lepo berljiv in na trenutke hudomušen tekst tega testa, čeprav se s končno oceno osebno ne strinjam. Peugeot je kar se tiče oblikovanja notranjosti po mojem edini, ki je uspel zadnja leta res narediti nek opazen preskok, ki tudi deluje, zato ocena le 8 ni na mestu, glede na to kaksni avti so tudi dobili enako oceno za notranjost. Malo tudi moti ta primerjava med Germani in Franki. Prvič zato, ker so zgodovinsko gledano Franki tudi eni od Germanov, drugič pa zato ker imajo v tem razredu predstavnike skoraj vse znamke in je konkurenca globalna, tako da ne gre za klasično Nemci proti ostalim konkurenco. Ampak ne glede na to pohvale za test, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi tu, ki so po moji oceni preveč tehnični, berljiv in zabaven.
Samo kot ironija: kako “poučuješ” avtorja testa, kdo so Franki in Germani, ko je avtor univ. dipl. zgodovinar 😀 😀 saj mislim, da je jasno, da se je v testu uporabljala pogovorna različica germanov in frankov, ne pa znanstveno strokovna – kar priznavaš avtorju, da je ravno zaradi poljudnosti bolj zanimiv 🙂
🙂 @hnoda, najlepša hvala! Dolžan sem zgolj podati krajšo obrazložitev glede ocene notranjosti. Če bi gledal zgolj na oblikovanje, bi si (sicer po moji subjektivni oceni) zaslužil čisto desetko, saj je njegova notranjost resnično sveža, prečiščena in ravno prav avantgardna (npr. z dokaj inovativnimi 3D merilniki, ipd.). Nenazadne razveseljuje tudi z zelo dobrim izborom materialov za ta avtomobilski razred. Vseeno pa so določene pomanjkljivosti le pokvarile končno oceno, med katerimi si je še največjo kritiko zaslužila slabša odzivnost zaslona multimedijske naprave (npr. novi Captur je v tem elementu precej boljši), pri čemer je med testom celo povsem zmrznil za cca. 1 uro. Zmajevanje z glavo si je zaslužilo tudi upravljanje klimatske naprave preko zaslona na dotik, saj se tovrstne rešitve nikakor ne morem navaditi (odvračanje voznikove pozornosti med vožnjo), pa četudi gre pri tem za Teslo, novodobne Volvove modele ali pa za tokratnega Peugeota. Za razliko od nekaterih konkurentov (npr. Kamiq) je obenem znotraj tudi manj družinsko prilagodljiv (npr. pomična zadnja klop). Glede ostalega pa je že @cashy zelo dobro povzel 🙂
Ne vem, če je “prepoznavna zunanja oblika” v tem primeru plus. Zelo prepoznavno obliko ima tudi riba grdobina.
Meni ni prav nič napačen, sem ga zapeljal na eno testno vožnjo. Tudi precej udoben in tih pri višjih hitrostih mi je deloval. Nujno pa avtomatik, ker ta ročni skupaj s sklopko je boga mati, nič kaj bolje, kot pri mojem 5 let starem 308 z istim motorjem. Vsaj zaslon pri Allure bi lahko dali večji, žal ga moraš še pri Gt-line doplačat, če hočeš spodobno opremljenega Gt line, eat-8, mrtvi kot, aktivni tempomat, navigacija pa še kakšna malenkost je cena za tak avto enostavno previsoka.