Kot je vsem dobro poznano, smo zadnjih priča pravi gonji proti dizelskim motorjem. In četudi se zdi, da so ti iz nekaterih avtomobilskih segmentov povsem izginili izključno zaradi nje, je ta samo posredno odgovorna. Lov na »dizelske čarovnice« je avtomobiliste prisilil nadgraditi dizelske agregate z dragimi sistemi za klestenje škodljivih emisij v izpušnih plinih. Zaradi njih so postali dizli stroškovno nevzdržni v cenejših in prvenstveno manjših modelih, tako da so jih avtomobilisti preprosto črtali iz ponudbe in svoj fokus usmerili na bencinske alternative, ki so s tem pridobile na tržnem deležu.
Močan vzpon dizlov
Seveda ostajajo še vedno tudi avtomobilski segmenti, kjer vztrajajo z vso tehnično navlako za nižanje škodljivih emisij nadgrajeni dizli, še naprej ekonomsko vzdržni za proizvajalce kot tudi za končne uporabnike. Slednji pri njih namreč v prvi vrsti še vedno cenijo dobro ravnotežje med odlično prožnostjo in učinkovitostjo. Eden takšnih razredov so nedvomno veliki in srednje veliki terenci. Pri njih je bila slabih dvajset let nazaj, ko so se pojavili na trgu prvi modeli, paleta pogonskih strojev razmeroma pestra, saj jo je tvorili tako bencinarji kot tudi dizli. Čas je tekel in z njim so po zaslugi vse bolj dovršenih in zmogljivih dizlov ti doživeli močan vzpon priljubljenosti med uporabniki. Potem pa smo prišli do točke, ko so pri marsikaterem ponudniku srednje velikih in velikih terencev bencinarji celo povsem izginili iz ponudbe, saj so bili vsaj v Evropi deležni zanemarljive pozornosti trga.
Preusmeritev
A kaže, da avtomobilisti nad bencinarji tudi v tem razredu še niso popolnoma obupali. V zadnjem letu ali dveh se je namreč pojavilo že nekaj srednje velikih in velikih terencev, ki imajo v cenikih spet umeščeno bencinsko opcijo, nekateri morda celo dve ali tri. Eno glavnih zaslug za to ima po mojem tudi zgoraj omenjena preusmeritev fokusa pri avtomobilistih. Medtem ko so približno od leta 2005 kakšno desetletje vsi proizvajalci prvenstveno vlagali v izpopolnitev dizelskih motorjev, so zadnjih pet let bistveno več sredstev preusmerili v izpopolnitev bencinskih motorjev.
1,3-litrski bencinar v 1,7 tone težkem terencu?
Eden takšnih je nedvomno tudi Renault, ki je dizelsko ponudbo Koleosa razširil s turbobencinskim agregatom TCe 160. Gre seveda za aktualni 1,3-litrski štirivaljnik v najzmogljivejši izpeljanki. Sam sem enak turboštirivaljnik preizkusil že v nekaj modelih Renaulta in Nissana in povsod se je izkazal kot dobra pogonska opcija. Doslej me je vedno prepričal z zelo kultiviranim tekom in umirjeno-energičnim nastopom, ki pa nikoli ni zmogel postreči tudi z resnično eksplozivnostjo turbonavora. Doslej so bili vsi testni modeli bistveno lažji od 1.742 kilogramov lastne mase preizkušenega Koleosa, zato sem bil precej skeptičen, kako bo TCe 160 motoriziral Renaultov Kol(e)os. No, na presenečenje in mestoma tudi olajšanje je bil moj dvom brez podlage.
Zmerno
Prvenstveno se ima za pozitiven vtis v vožnji Koleos TCe 160 največ zahvaliti dobri prožnosti 1,3-litrskega štirivaljnika. Konkretno je tudi tu pri razmeroma ugodnih 1.750 vrt/min na voljo največ 260 Nm navora. Zaradi »zgodaj« doseženega vrha krivulje sem ga sam pretežno vozil kot dizla. Konkretno je to pomenilo, da sem ga zadrževal večinoma v območju med 1.500 in 3.000 vrt/min. Kadar sem rabil nekaj več poskočnosti, sem ga pognal do največ 4.000 vrt/min. Nobenega dvoma ni, da se je motorček povsem sposoben zavrteti tudi vse do rdečega polja motornih vrtljajev, a se mi zdi, da avtomobilu kot celoti priganjanje štirivaljnika v vrh motornih vrtljajev preprosto ne pristoji.
Renault se strinja
Med vožnjo sem večkrat dobil občutek, da se z mano strinjajo tudi pri Renaultu. Koleos 1.3 TCe 160 je namreč dobavljiv izključno z dvosklopkovnim menjalnikom EDC, katerega umirjeno in zadržano nastavljena krmilna pamet sedemstopenjskega menjalnika dobro pristaja značaju vozila. Ta je tako med običajnim pospeševanjem avta nagnjena k zgodnemu vklopu najvišje možne prestave. Na drugi strani, v primeru želje po bolj intenzivnem pospeševanju (recimo za prehitevanje), se menjalnik ravno tako odzove razmeroma zadržano. Večkrat sem v tovrstnih situacijah dobil občutek, da preklopi menjalnik samo eno ali morda dve prestavi nižje, četudi bi mu prestavna razmerja dovolila preskok dveh ali celo treh prestav navzdol.
Vsaj malo
Sam sem umirjeno plat pogonskega sklopa v testnem Koleosu vzel v zakup. Mi je pa zato resne težave predstavljalo izdatno obotavljanje in mestoma zmedenost menjalnika pri speljevanjih iz mirovanja. Tam me dvosklopkovniki zaradi njihove tehnične zasnove že v osnovi ne prepričajo najbolj, Renaultov EDC v Koleosu 1.3 TCe160 pa je uspel to nezadovoljstvo še povečati. Obotavljanje sklopke je daleč najbolj opazno pri hladnem pogonskem sklopu. Takrat se na uvodno razmeroma pozen začetek »grabljenja« sklopke voznik običajno odzove z dodatnim plinom. Menjalniška mehatronika to razume kot željo po intenzivnejšem pospeševanju, kar veleva jasno hitrejši in odločnejši vklop sklopke, vse skupaj pa se praktično vedno odrazi v sunku pri speljevanju. Zadeva se z ogrevanjem pogonskega sklopa sicer nekoliko izboljša, a bo, v primeru polžje vožnje ali pogostih speljevanj, kakšnih deset odstotkov vseh primerov pospremljeno z vsaj majhnim sunkom.
Zagotovila za to
Kdor bo znal najti način ali potrpljenje za sobivanje s to specifiko menjalnika EDC, mu sporočam, da praktično vsi drugi elementi Renaulta Koleosa 1.3 TCe 160 EDC Initiale Paris zagotavljajo nadvse prijeten in udoben paket družinskega avta: najboljši paket opreme, ki komaj še dopušča možnost doplačil, zelo kultiviran in objektivno dovolj zmogljiv bencinar z velikim potencialom varčnosti z gorivom in prvenstveno udobni ter nenaporni vožnji podrejeni vsi ostali elementi avta.
Besedilo in fotografija: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Vrnitev odpisanega"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Dober konkreten voz za solidno ceno.
A to so nekaj čisto potiho popravili sprednje in zadnje luči, da se ujemajo s tanovimi modeli?
Ubistvu je to že druga prenova tega avta – in še to (spet) zgolj pri zunanjosti. Čudi me, da se notranjosti še niso nič dotikali. Mogoče ob naslednjem (tretjem) faceliftu čez kako leto ali dve? Jaz ne bi bil presenečen (glede na to, da o novem modelu še ni govora) 🙂