Za Dacio je sanjsko leto, saj je njihov Sandero najbolje prodajani avtomobilski model v Evropi, med križanci razreda B je kraljeval Duster, Bigster pa je nemudoma pričel mešati štrene uveljavljenim tekmecem v razredu C. Vsekakor je vsaj tako težko ubraniti naslove, ki si jih osvojil, kot pa jih je osvojiti. To potrjuje tudi nekoliko počasnejši prodajni uvod prenovljenega Sandera v Evropi, Duster in Bigster pa se nenehno borita za svoj položaj med vse bolj neizprosno konkurenco.
Razmerja razredov so v Sloveniji drugačna
Če se v prodajnih rezultatih osredotočimo zgolj na razrede, v katerih ima svojega predstavnika tudi znamka Dacia (A, B in C), je v Evropi v veliki prednosti razred B, ki je lani beležil skoraj tri četrtine, medtem ko si je razred B odrezal petino. V Sloveniji so razmerja med segmenti nekoliko drugačna: razred C in B si pogačo praktično razdelita, medtem ko je razreda A le še za odstotek. Modeli razreda B nimajo enake teže kot v evropskem merilu in Sandero pri nas ni najbolj priljubljena Dacia – to vlogo je prevzel Duster,
večji Bigster pa po drugi strani privablja kupce, ki večinoma posegajo po najbolje opremljenih paketih in se v več kot polovici primerov odločijo za hibridni pogonski sklop.
Ker morajo slediti konkurentom, so pri Dacii seveda morali prijeti za delo. Prenovili so Sandera, ki je pri nas zanimiv predvsem v izvedenki Stepway, in Joggerja, ki se v paleti ponaša s tem, da sprejme do sedem potnikov. Kot se za prenove spodobi, so v grobem ohranili znane in dobro sprejete rešitve, seveda primerno nadgrajene, da je model pripravljen za naslednja tri leta. Oblikovno so pri romunski znamki spremenili predvsem sprednji del, kjer je zdaj na vseh treh modelih opaziti drugačen odbijač, masko in žaromete. Pri Sanderu Stepway so dodali še zadnjo črno povezovalno letev, ki ni osvetljena, trojici pa namenili še nekaj novih barv (v galeriji rumena na Sanderu Stepway in na Joggerju umazano bela). V notranjosti so novosti omejene na izboljšane materiale in novo večopravilno enoto, ki so jo vzeli iz Dusterja.
Pogonska prenova je imela prednost
Bolj kot kozmetične popravke bodo kupci predvidoma cenili popolno pogonsko prenovo vseh modelov. Sandero je prvič na voljo s samodejnim menjalnikom, saj se motorni ponudbi pridružuje hibridni pogonski sklop (v drugi polovici leta). Pri Dusterju oblikovnih sprememb ni, prav tako ostaja v notranjosti z letošnjim modelnim letom nespremenjen. Ključna je posodobitev 
celotne pogonske palete. Vstopno opcijo predstavlja blagohibridni 1,2-litrski štirivaljni motor, ki ima po novem 104 kilovate (140 “konjev) v primerjavi s prejšnih 96 kilovatov. Eco-G, pogonski sklop s tovarniško vgrajeno plinsko napeljavo, je na voljo v dveh različicah – s klasičnim bencinskim motorjem z 90 kilovati in v kombinaciji z blagohibridnim motorjem ter 104 kilovati sistemske moči. Štirikolesni pogon je na voljo v kombinaciji z blagohibridnim motorjem in plinsko napeljavo G150, (prej MHEV 130), prinaša pa ta kombinacija 15 kilovatov sistemke moči več (skupaj 115 kilovatov). Nekoliko kasneje bo na voljo tudi štirikolesno gnani Duster brez plinske napeljave (samo MHEV).
Ne samo kozmetični popravki, tudi motorji so novi
Pri pogonih je precej novosti tudi pri Sanderu in Joggerju. Ker oba slonita na enaki arhitekturi, so motorne spremembe usklajene, a je nekaj omejitev pri razpoložljivosti kombinacij. Tako je vstopni TCe 100 (prej TCe 90) na voljo le pri Sanderu, TCe 110 pa pri Sanderu Stepway in Joggerju. Eco-G ima po novem 20 “konjev” več in je na voljo za vse tri modele, prav tako Eco-G s samodejnim menjalnikom. Stari 1,6-litrski polni hibrid zamenjuje 1,8-litrski polno-hibridni pogonski sklop s 115 kilovati sistemske moči.
Smo se pa z Dusterjem s štirikolesnim pogonom zapeljali v blato, preverili delovanje nove zasnove štirikolesnega pogona in na različnih ovirah spoznavali, kakšno razliko naredi drugačna izbira voznega profila. Duster se je dokazal kot izredno zmogljiv križanec, ki je zlahka premagoval še tako zahtevne ovire in vsi smo se strinjali, da bodo med lastniki Dusterjev le redki, ki bodo od njega zahtevali vse, kar smo preizkusili na poligonu.
Hipster kot prikaz mobilnosti za prihodnje rodove
V spodnjih prostorih Centra varne vožnje na Vranskem je čakalo skrito presenečenje: najmanjši Daciin model. Hipster je zaenkrat koncept in predstavlja alternativno videnje električne mobilnosti za kar največji krog ljudi. Kot poudarjajo pri znamki Dacia, so zasnovo novega koncepta pričeli iz ničle oziroma s praznim listom papirja. Razvili so tri metre dolg avtomobil (širina 1,55 m, višina 1,53 m), ki omogoča prevoz štirih odraslih oseb in prilagodljivo prostornino prtljažnika – ta v odvisnosti od konfiguracije sedežev ponuja med 70 in 500 litri. Vanj naj bi ob podrtih sedežih spravili celo pralni stroj.
Zaenkrat je okoli morebitne serijske različice Hipsterja še precej neznank, vključno s tem, ali bi ga zasnovali kot osebno vozilo ali štirikolesnik, pri katerih je hitrost omejena na 45 kilometrov na uro in ga lahko, ob ustreznem vozniškem izpitu, vozijo tudi mladoletni. Enostavna škatlasta zasnova s preprosto oblikovanimi sprednjimi žarometi in inovativno zasnovo zadnjih luči pa nedvomno poskrbi za prepoznavnost, zaradi katere bi bil atraktiven na cesti ne glede na kategorijo. V njem se najde kar nekaj rešitev, ki jih bomo v prihodnje zagotovo še videli na katerem od modelov Dacia. Prtljažna vrata preko celotne širine vozila se odpirajo v dveh delih, da omogočajo lažji dostop do prtljažnika za še večjo uporabnost, medtem ko zadnje LED luči sploh niso integrirane v ločen sklop luči, temveč jih pokriva steklo prtljažnih vrat. Notranjost je zasnovana na način, ki pri danih zunanjih merah in obliki omogoča kar najboljši izkoristek prostora, tudi na račun konstrukcije in mrežnega pletiva sedežev, položaj voznika in sovoznika pa je podoben tistemu v večjem modelu Sandero za udoben in varen pregled nad cesto in prometom.
Besedilo: Gašper Pirman, fotografije: Gašper Pirman, Dacia.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Osvežena ponudba za obrambo prodajnih številk"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pri nas so vzeli novo službeno vozilo Dacio Sandero. Sem jo vozil od Kopra do Laškega in nazaj. Blazno neudobni sedeži, ledveni del nepodprt, sem bil po koncu poti kar precej izčrpan in z bolečinami v križu. Če sem v preteklosti še razmišljal o Sanderu kot naslednjem avtu za nezahtevno vožnjo, sem ga sedaj prečrtal s seznama kandidatov.
Zdaj na nove Dacie tlačijo prvovgradnjo gum kitajske Linglong.
Prenavljajo Jogger pa še kar ne uspejo tiste zgornje linije stekel poravnat, da bi šla enakomerno čez vsa vrata (ne pa da je na sprednjih vratih nižja kot pri ostalih steklih) … Ne vem, a se to dizajnerju res zdi lepo ali kaj? Zakaj potem ne naredi se vec stopnic, recimo se eno na strehi, pa mogoce eno na pragovih, pa mogoce še sredi havbe? Tako malo bi bilo treba da bi popravili edini grd aspekt vozila, sicer ima lep dizajn.