Trend rasti
Čeprav slovenske voznike po podatkih o prvih registracijah novih vozil trenutno najbolj zanimajo križanci segmenta B, kamor spadata tako Mokka kot Crossland, je tudi Grandland znotraj križancev razreda C v prodajno izjemno atraktivnem razredu, ki po obsegu še narašča. Model, ki so ga pri znamki prvič predstavili leta 2017 in prihaja iz proizvodnje obrata Eisenach, so s prenovo oblikovno in tehnično uskladili z aktualnimi elementi, hkrati pa so mu namenili za ta razred še vedno precej neobičajno priključno-hibridno pogonsko različico.
Markanten nastop
Zunanjost Grandlanda ob novi podobi maske in žarometov dopolnjujejo odbijači in stranske obloge v barvi vozila, sijajno črni (paket GS Line) ali srebrni kontrastni vstavki ter možnost izbire dvobarvne kombinacije. Ime modela in nov logotip sta, enako kot pri ostalih sodobnih modelih znamke, usredinjena na zadku vozila.
V notranjosti uporabnike pričaka prečiščeno sodobno okolje, kjer sta na armaturni plošči nameščena dva zaslona pod povezano linijo. Merilniki pred voznikom so digitalizirani (zaslon do 12 palcev), sredinski zaslon na dotik pa je na voljo v velikostih do 10 palcev. Opel se ni izneveril tradiciji ter tudi v Grandlandu opcijsko nudi ergonomske prednje sedeže s certifikatom AGR, ki z usnjenim oblazinjenjem omogočajo ogrevanje in enakomerno prezračevanje. Za povezljivost uporabnikov v vozilu skrbi sistem OpelConnect, medtem ko do izbranih funkcij vozila lahko oddaljeno dostopajo preko aplikacije myOpel.
Med sodobnimi pripomočki za večje udobje in varnost so zanimivi opcijski prilagodljivi žarometi IntelliLux Pixel s po 84 elementi LED v vsakem žarometu. Prvič je v ponudbi tudi doplačilna funkcija nočne vidljivosti ob podpori infrardeče kamere z zaznavo ljudi in živali do sto metrov v smeri vožnje (na podlagi njihove temperaturne razlike v primerjavi z okolico). Asistenca za avtocestno vožnjo s pomočjo kamere in radarskih senzorjev pa ob prednastavljenih pogojih omogoča vožnjo na sredini voznega pasu in ohranja razdaljo do vozila spredaj.
Vsestranska platforma EMP2
Stellantisova zasnova omogoča pri sestavi Grandlanda določeno prilagodljivost v smislu pogonskih alternativ, zato se lahko v proizvodnji odzivajo povpraševanju trgov. Model je med klasičnimi pogoni na voljo z bencinskim 1,2-litrskim trivaljnikom (96 kW/130 KM) v kombinaciji s 6-stopenjskim ročnim ali 8-stopenjskim avtomatskim menjalnikom oziroma 1,5-litrskim dizelskim štirivaljnikom (96 kW/130 KM), ki je na voljo izključno z 8-stopenjskim avtomatskim menjalnikom.
Precej zmogljivejši, a tudi vsaj devet evrskih tisočakov dražji, sta priključno-hibridni izvedenki, ki združujeta 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, 8-stopenjski avtomatski menjalnik in litij-ionsko baterijo (13,2 kWh) z elektromorjem (81 kW/110 KM) na prednji ter (v primeru e-AWD) dodatnim elektromotorjem (83 kW/113 KM) na zadnji osi. Sistemska moč spredaj gnanega priključnega hibrida znaša 167 kW (225 KM), medtem ko ima štirikolesno gnani prepričljivejših 221 kW (300 KM) sistemske moči. Vgrajeni polnilec (standardno 3,7 kW, opcijsko 7,4 kW) naj bi v najboljšem primeru omogočal z manj kot dveurnim polnjenjem približno 65 km vožnje brez lokalnih emisij.
Uradne cene (povezava na cenik) za prenovljeni Grandland se pričenjajo pri 27.645 evrih za bencinski 1.2 Turbo z ročnim menjalnikom in paketom opreme Business Edition, medtem ko stane najcenejši priključni hibrid 40.940 evrov. Kot običajno, boste tudi v primeru največjega Oplovega križanca do pravih transakcijskih cen prišli po obisku prodajnega salona, prva vozila pa so pri zastopniku napovedali za sredino letošnjega novembra.
Besedilo in foto: Urška Radolović.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Za vizirjem"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vse skupaj me spominja na Frankensteina, sestavljen iz novih in starih delov Opla, nekaj na hitro, da izgleda kot novi modeli, dokler ne pride dejansko nov model..