Na začetku – govorim o času pred desetimi leti, ko so na naša vrata potrkali prvi baterijsko-električni modeli z majhnimi baterijskimi paketi – je bilo polnjenje preko klasične 220-voltne šuko vtičnice preprosto. Baterija se je polnila z močjo do treh kilovatov in se je v celoti napolnila čez noč. S prihodom večjih baterijskih paketov polnjenje preko klasične vtičnice ni več smiselno, saj se polnilni časi za dopolnjenje (recimo od 30 do 100 odstotkov kapacitete baterije) podaljšajo tudi na 24 ur ali več. Obstaja več polnilnih rešitev preko različnih kablov, a je za nekoga, ki živi v hiši, daleč najbolj elegantna vgradnja namenske domače polnilnice.
Lažje je začeti dan s 100 odstotki energije
Zanjo sem se odločil tudi sam, saj se število baterijsko-električnih in priključno-hibridnih testnih avtomobilov že nekaj časa povečuje. Ponudnikov za vgradnjo domače polnilnice je precej, še več različnih opcij v smislu barve, oblike in moči polnjenja. Ker sem si želel polnjenje doma predvsem poenostaviti, hkrati pa pridobiti vpogled v stroške polnjenja in nadzor nad polnilno močjo, je bila nadgradnja logična. Odločil sem se za polnilno enoto Summit e-nergija, ki ponuja preko aplikacije popoln nadzor nad polnjenjem, zraven pa sem pridobil še opcijo pametnega števca za električno polnilnico in dinamično polnjenje. Zakaj izpostavljam te lastnosti? Enostavno, že z vidika racionalnosti porabe nikakor nisem želel povečati priklopne moči z obstoječih 3×20 A na 3×25 A. Zame je bilo torej zelo pomembno, da električna polnilnica dinamično prilagaja moč polnjenja glede na druge porabnike energije v hiši, zato se mi je zdela Summitova polnilna postaja povsem primerna izbira.
Ko smo doma, na mojo glasno pobudo, sprejeli odločitev o investiciji v novo polnilnico se je vse pričelo odvijati dokaj hitro. Ocenjeni stroški so bili naslednji: 550 evrov za polnilno postajo (izkoristil sem akcijo s 50-odstotnim popustom, ki je bila aktivna v tistem času) in 500 evrov za montažo, skupaj s pametnim števcem in dinamičnim polnjenjem. Po naročilu polnilne postaje sta nas po tednu dni obiskala vodja projekta iz podjetja Tcon in predstavnik podjetja Summit Motors. Povedal sem jima, kakšne so moje želje glede lokacije polnilne postaje, potem pa smo preigrali scenarije možnih rešitev namestitve. Po opravljenih meritvah so mi pripravili konkretno ponudbo za vgradnjo – na mojo srečo in zadovoljstvo so se pogoji v primerjavi z “generično” izvedbo le minimalno razlikovali, zato je strošek ostal pri 500 evrih.
Črna ali bela?
Pred dokončno potrditvijo izvedbe je sledila le še odločitev: črna ali bela? Izbrali smo črno, ker je polnilnica nameščena zunaj in ji bodo zunanji vplivi pustili manj sledi. Tukaj mislim predvsem na umazanijo in prah, ki bi se na beli barvi bistveno bolj poznala. Za montažo smo se dogovorili čez dva tedna in vse je pravzaprav potekalo zelo hitro in tekoče. V nekaj urah je bila vzpostavljena povezava s hišnimi električnimi inštalacijami , vsi kabli so bili pospravljeni in praktično nevidni, nova varovalka pa nameščena v pripadajoči omarici. Sledila sta priklop in določitev parametrov polnilnice. Meni je preostalo le še, da sem si namestil pripadajočo aplikacijo in se preko unikatne številke PIN povezal s polnilnico. Ko so delavci odšli, sem si vzel nekaj časa za hitro spoznavanje in prilagajanje nastavitev preko aplikacije.
Ker je polnilna enota povezana na domače brezžično omrežje, imam nenehen nadzor nad dogajanjem – močjo polnjenja, napolnjenostjo baterije, porabljeno energijo, stanjem polnilnice in številnimi drugimi elementi. Zraven sem dobil že dve kartici RFID, s katerima bi lahko omejil dostop za polnjenje na tiste, ki jim to dovolim. Ker gre za domačo polnilnico pred hišo, se mi ta korak ne zdi potreben in je polnilnica ostala v statusu “plug&charge” – torej se nanjo lahko priklopi kdorkoli, kadar to želi. Morda se bo komu zdelo odveč, da imam nadzor nad polnjenjem in pregledujem podatke s polnilnice, sploh če je vajen, da ima svoj baterijsko-električni avtomobil povezan preko aplikacije znamke za oddaljen nadzor. Sam pa se z veliko večino baterijsko-električnih testnih avtomobilov ne povežem z namenskimi aplikacijami, zato zelo težko sledim polnilnim ciklom, stroškom in realni porabi.
Prvi preizkus že prihodnji dan
Kako najbolje preveriti, ali vse deluje, kot mora? Enostavno, s priklopom avtomobila. Na srečo sem delovanje polnilnice lahko preizkusil že prihodnji dan. Kabel je bil s petimi metri dovolj dolg, da mi ni bilo treba na dvorišču obračati in se vzvratno približati polnilnici. Priklop je potekal brez težav, polnilnica se je po nekaj desetih sekundah povezala z avtomobilov in vzpostavila komunikacijo. Polnjenje se je pričelo. In to kako. Kljub 55-odstotni napolnjenosti je moč polnjenja tako skočila na 11 kilovatov in tam vztrajala praktično do 95 odstotkov napolnjenosti baterije. Napolnil sem malenkost več kot 30 kilovatnih ur v 3 urah. Glede na točne podatke o oddani energiji pa sem prav na hitro lahko izračunal še strošek polnjenja.
Ko potegnem črto pod celotnim procesom, ne bi mogel biti bolj zadovoljen. K sreči smo napeljavo v hiši že pripravili na način, da podpira vgradnjo polnilne postaje, a sem bil kljub temu zelo zadovoljen, saj je od odločitve do izvedbe minilo manj kot tri tedne. Po nekaj tednih uporabe lahko še dodam, da mi je všeč stabilnost aplikacije za nadzor polnilnice in pa predvsem to, da bo imel zdaj popoln nadzor nad polnjenjem in z njim povezanimi stroški. Ponudnikov polnilnih postaj je danes v Sloveniji ogromno, še več različnih polnilnih postaj, zato mogoče še pojasnilo, zakaj sem se odločil za polnilno postajo, ki jo tržijo pri Summit Motors. V prvi vrsti zaradi zelo dobre akcijske cene, pa tudi zato, ker sem se v preteklosti (pri gradnji hiše) že večkrat opekel z manjšimi ponudniki, ki niso bili med najbolj zanesljivimi. Že ob nakupu sem namreč razmišljal tudi o morebitnem kasnejšem uveljavljanju garancije in obravnavi reklamacij. Ti postopki so v primeru velikega in uveljavljenega podjetja bistveno lažje rešljivi kot pri manjših ponudnikih, ki čez nekaj let morda niti ne bodo več v tem poslu.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
35 komentarjev za "Led je prebit: doma imamo polnilno postajo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
/Offtopic: Več let se nisem oglasil na temle forumu, in po branju spodnjih komentarjev ugotavljam, da nisem zamudil veliko. Kaki znalci… Preberete vse naslove v Žurnal24 in Slovenskih Novicah? Električarji gorijo, ni dovolj štroma, ne da se pogasti, 350 kW polnilice doma… Ko so avtomobili menjali konje 150 let nazaj, so se ljudje enako razburjali da so z 20 kmh prehitri, da smrdijo in da uničujejo kolovoze in da je konj zakonj ker se lahko napase kjerkoli…
/On topic
Grm okrog elektronike monterja ni zmotil? Bršljan in podobno grmovje proizvede precejšnje količine cvetnega prahu (verjetno veš kakšen je pleh spomladi pod nadstreškom). Ne bi to v kombinaciji z zračnim hlajenjem elektronike polnilca na dolgi rok lahko povzročalo kakih težav zaradi slabšega hlajenja? In še to me zanima, ali si morda preverjal tudi možnost povezaovanje PV kontrolerja, EV polnilca in avtomobila (vehicle 2 home – V2H) in ali imaš kako pretakanje energije nastavljeno?
Kako kaj protipožarna zaščita? EV jajca so znana po spontanih samovžigih. Kdo bo to gasil, če goreče EV gori nekaj ur in ga z običajnimi gasilskimi sredstvi ne uspejo pogasiti niti po nekaj urah špricanja s tisto peno ali kar pač uporabljajo.
Zagori en EV v BTC ali na Fužinah in že imamo ekološko katastrofo – pol ljubljane pogori.
Sem že večkrat napisal, da elektrika ne spada v avte in ni del naravnega razvoja avtoindustrije, temveč vsiljena ideologija, ki temelji na zeleni agendi in ima za cilj zreducirati individualno avto-mobilnost ter razlastiti plebejstvo osebnih avtov.
Napredek je vedno prinesel nova tveganja, ki se jih je obravnavalo in predpisalo ukrepe za obvladovanje.
Tako da omejevanje napredka zaradi novih tveganj je en navaden bulšit.
En primer: Vemo kako nevarna je jedrska nesreča, sevanje in problem jedrskih odpadkov, pa vendarle rinemo ravno v take elektrarne. Zaradi res velikih tveganj so predpisali ukrepe za obvladovanje tveganj in zato se niti ne zavedamo popolnima, kako nevarna je ta zadeva v osnovi.
@limas: Ti pač karkoli od EV ne boš kupil ali uporabljal, ker ti osebno prepričanje ne dovoljuje. Bo pa dobro – za tvoj boljši spanec – da se seznaniš kaj je že obdelano glede gasilnih sredstev, postopkov gašenja in ostalih zadev, ki obvladujejo tovrstna tveganja. Tega ni malo.
Samo toliko, da ne bo toliko pesimizma v tvojih postih takoj, ko pridemo do te tematike.
Kaj ti pomaga vrhunska razvita gasilna sredstva, če naši ne poznajo drugega kot vodo in peno.
Pred desteletjem ali še več so v SLO gorele odpadne gume. Tri ali celo štiri dni so gasili tiste gume. Več dni se je kadil črn dim več 10 kilometrov daleč, odvisno od vetra. Vrhunska tehnologija naših gasilcev.
Če se ne motim, so jih na koncu zasipali z zemljo.
Ne tako pavšalno, no!
Vem, da nisi ljubitelj tovrstne tehnike in je zato zorni kot manjši, kar ne pomeni, da tega ni. Gasilci se izobražujejo, tudi namenska gasilna sredstva imajo, pa ne samo za EV baterije, tudi za druge materiale in kemične snovi, ki jim voda in pena ne pride blizu.
Nisem profi na tem področju, smo pa imeli seminarje, katerih del je tudi ta problematika. Video material je bil posebej zanimiv – ne to, kako baterija gori ampak kako se učinkovito pogasi.
Glede gum je najbrž bil problem to, da jih je bil ogromen kup skupaj (težko priti do žarišča) in ne to, kako gumo gasiti.
Gasilcev ni za omalovaževati, ker se trudijo in izobražujejo – v veliki meri so to prostovoljci!
Bolj so problem taki kot ti, ki jim je cilj najti prvo oviro in potem jokati, da ni poti naprej.
Nikjer nisem niti z eno besedo karkoli slabega omenil proti gasilcem osebno. Jih spoštujem, prostovoljno žrtvujejo svoj čas in življenje za intervencije.
Požar je bil 2008 na štajerskem, okolica Kidričevo. Da gsilska zveza več dni ne ve kako ukrepat ni ravno pohvalno, škripa oprema in organizacija. Gasilci osebno so mi omenili, da je tako pot povsod, na pomembne položaje so politično nastavljeni namesto po sposobnosti. V teoriji vsi super natrenirani, v praksi pa kot da je vodstvo pobegnilo na dopust. Tudi za požar na Krasu sem slišal kritike gasilcev, ki so bili tam.
Gasilci se znajo samoiniciativno povezat in ukrepat, vedno znova se zatakne pri vrhu.
Ni nekaj pavšalnega, ampak so informacije konkretnih primerov. Ne vem kako so opremljeni za gašenje EV, na podlagi pretklih izkušenj …
Eh, lej ga… seveda si…. sicer res ne osebno (kar bi pomenilo gasilca z imenom in priimkom), si se pa s stavkom…:
“Kaj ti pomaga vrhunska razvita gasilna sredstva, ČE NAŠI NE POZNAJO DRUGEGA KOT vodo in peno.”
…prav pavšalno pos*al na slovenske gasilce v celoti! Če želiš kritiko “konkretizirat” pol tudi konkretno napiši zaradi koga ali česa misliš, da naši gasilci nimajo ali, kot praviš -še huje- ne poznajo “vrhunsko razvitih gasilnih sredstev”.
Tukaj je več 10 aktivnih forumašev. Če samo dva ne razumeta, je to zadovoljivo.
Moje komentarje lahko spregledate.
Pred dobrim mesecem smo pri kolegu nekaj delali več dni, bili smo različna skupina starejši, mlajši, moški, ženske, tudi osnovnošolski otroci.
Zadnji dan na koncu opravljenega dela sem rekel “pospravite elektriko”. Nihče se ni čudil kaj je to in kako se pospravi, niti otroci. Vsi so vedeli kaj mislim.
Za kvalitetno sranje si ti @boštjan_01 edini na forumu. Vedno.
Še sedaj, ko ti je to jasno, nekaj relativiziraš s številom forumašev in vlačiš v temo nekaj, kar nima veze s tvojim omalovaževanjem gasilcev in marsičem drugim.
Tvojih komentarjev noben ne spregleda, ker forum je namenjen izmenjavi mnenj in pri tem ne moreš najprej srati po drugih in potem se izvleči z izjavo “Moje komentarje lahko spregledate.” Če že izražaš svoje mnenje (in pri tem ti pravice noben ne krati), tudi stoji za svojim mnenjem, če želiš biti kredibilen v razpravi.
Doslej kredibilnosti sploh še nisi pokazal, vedno si se poskusil izvleči iz svojega sranja, ki si ga sam pred tem naredil.
Bolj se skoraj ne bi megel strinjat z tvojim mnenjem. Če moji komentarji niso kredibilni, tudi vredu. To ni pogoj za pisanje komentarjev.
Lej, boštjan…. najprej, pri pisni komunikaciji je veliko težje razbrat “ton” in “podpomene” zapisanega, oziroma, še točneje, povedanega, saj te človek za razliko od pogovora v živo, ne vidi in ne sliši, da bi lažje razbral in razumel celoten kontekst….
Potem pa, kot ti je že Firedriver napisal, velikokrat – oprosti izrazu – nekaj “blekneš”, običajno v obliki direktne trditve, tako kot sedaj tole, da “naši gasilci ne poznajo drugega kot vodo in peno”, kar vsakemu, ki to prebere avtomatsko pomeni, točno to….: Da trdiš, da naši gasilci za kaj drugega kot gašenje z vodo in peno še niso niti slišali, kaj šele, da bi imeli in znali uporabit!
Ne vem, kako točno naj bi mi iz te tvoje trditve vedeli, da ti v bistvu globoko spoštuješ znanje, sposobnost in požrtvovalnost naših gasilcev, nezadovoljen si pa samo z vodenjem njihove “krovne organizacije”! Če seveda z “vodstvom” in “vrhom” misliš na to… kar pa je v odgovoru na komentar o direktni zaskrbljenosti nad dejanskim gašenjem EV požara itak irelevantno!
In še enkrat…. tudi če RES DIREKTNO misliš stvari, ki jih zapišeš tako, kot tole “z gasilci”, je to OK! Ker imaš do tega vso pravico! In to ne glede na to koliko dejansko je, ali pa se nam ostalim samo zdi arogantno, butasto, neresnično ali nepravilno! Ni to problem…. Oziroma točneje, tudi če bi stvari, ki jih zapišeš dejansko tudi mislil, to ne bi bil problem…. Problem je to, da se vsakič, ko ti na tvojo trditev kdo replicira, začneš izmotavat v smislu “ne, tega pa sploh nisem reku, v bistvu sem reku nekej drugega”….
Pa tudi “napadenega” se ti ni treba takoj počutit…. ljudje imamo, hvala Bogu, o stvareh različna in celo nasprotujoča si mnenja in trditve. Tudi o stvareh s katerimi nimamo “praktične izkušnje” in čist OK je, če jih povemo drugim….. Fajn pa je, da jih takrat, ko nam nanje nekdo reče “ej, čaki malo…”, znamo tudi argumentirat s konkretnimi podatki ali razlogi zanje, ne pa, da jih “obračamo na glavo” ali celo negiramo, da smo jih rekli.
Kar se mene tiče, nimam nobenih problemov. Tudi v realnem življenju komniciram z strankami in dobavitelji iz cele SLO in je zelo pomembnno, da se pravilno razumemo. Že zaradi narečja lahko pride do kiksov.
Na podlagi izkušenj, različnih virov informacij, itd si ustvarim mneneje in ga povem/napišem. Kako me kdo razume je res nekaj čisto obstranskega. Ni mi potrebno nekomu biti všečen ali mu lezit v rit.
Dva iz cele SLO, to je v bistvu vrhunska statistika.
Seveda ima vsak pravico povedat svoje mnenje, trditev, … Tudi o meni, ni panike
Nekonsistentnost je tvoja vrlina.
Glede forumske statistike: Vsakih nekaj let vleti nov forumaš, ki ima zelo podobno forumsko obnašanje (ali pa celo agendo) kot ti. Razlika je samo v angažiranosti “svojega prav”, različnih načinih žaljenju okolice in lastne samohvale.
Najbrž ti manjka pozornost družbe, ki te pozna osebno, zato zadeva butne na plano tu na forumu. Lepo zapakirano v “lastno mnenje”.
po celi vasi žmigajo luči odkar je vse polno teh elektrarn in evjev 😉 redno gorijo kabli in svo vsak teden brez elektrike, now trafo je predrag 🙂 zeleni prehod
Sicer mora elektrodistriter urediti ne glede na ceno trafota – kar je dovolil priklopiti mora zagotoviti nemoteno delovanje. Torej, tudi kabli ne smejo goreti in vsi morajo imeti neprekinjeno elektriko.
Ne verjamem pa, da bi kaj žmrkalo, saj elektrarna oddaja nesunkovito, EV polnilnica pa nesunkovito odjema.
Žmrka pa kvečjemu tistemu, ki doma pri dotrajani inštalaciji švasa ali pa mu švasa samo od sebe na inštalaciji.
Aja, tvoj post je en bulšit..šele sedaj opazil.
No, ni čisto tako… Polnenje z močjo 100 in več kW na samo enem hitrem polnilnem mestu pomeni kar veliko “špico” in obremenitev, ni glih kot, da si vklopu “kalorifer v kopalnici”. In kup tako velikih in naključno se pojavljajočih obreenitev, dispečerjem predstavlja kar precejšen problem pri zagotavljanju stabilnosti omrežja….
Pa v bistvu niti ne gre za to… problem je nadgradnja omrežja, ki sploh dovoljuje konkretno razvejano mrežo polninih postaj s po vsaj mekaj (5-10, kaj šele več) polnilnih mest, ki omogočajo ponjenja z 100 ali do vse bolj standardnih 350 kW na ENO polnilno mesto…. Tega do polnilnega mesta ne spraviš po “navadnem kablu”, še posebej, če veš, da ima transformator v povperčnem blokovkem naselju moč ene 630 kVA! Ali, za dve moderne hitre polnilnice. Za hiter prehod bi bila potrebna konkretna (in konkretno draga) nadgradnja celotnega omrežja, od proizvodnih in prenosnih zmogljivosti, do postavitve končnih transformatorjev na posameznem odjemnem/polnilnem mestu. In to kar košta! Plačalo se bo pa s ceno kilovatne ure na položici…. Zato, počasnejši koot bo prehod, manj bo “bolelo” na položnici.
Špica porabe je lahko zelo visoka, ampak še vedno dosti bolj “gladka” od žmrkanja napetosti. Dispečerji imajo res probleme s konicami porabe, uporabniki pa opazijo kvečjemu žmrkanje napetosti, kar se najbolj vidi pri prižgani luči.
In za to žmrkanje polnilnice niso krive!
Lej, ne bom trdil, ker je moj elektro faks že skoraj 40 let daleč, lajf me je odnesel pa drugam, pa čist iskreno, nikoli me ni zanimalo kako delujejo polnilnice avtomobilov, ampak… z malo zdrave pameti mi je jasno, da za moči 350 kW konstantega toka ne spraviš po tistem kablu, ki visi iz polnilnice…. je preprosto pretanek! Že polnjenje s 100kW na prastari 400V arhitekturi, potegne 250A in bi “salama” od kabla morala met presek bakrenega vodnika skoraj kvadratni centimeter…. Kar pomeni, da mora polnilnica delovat pulzno! Kakšne vse višje harmonske komponente, ki rušijo sinus to povzroči, in kako uspešno jih filtrirajo pa si ne morem niti mislit, ker o vsem premalo vem….
Poleg tega tako velike obremenitve (kar recimo hitro polnjenje recimo 10tih EV-jev z ene 150 kW vsekakor je) vsekakor vplivajo na napetostne padce v omrežju…. kar pa je večji problem, da to posredno lahko povzroči padec frekvence! In če se frekvenca (če se še prav spomnim) sesede za “en piškavi” Hz, lahko verižno razpade celotno omrežje (nekaj podobnega, kot se je letos spomladi zgodilo Špancem).
Torej… tehnično gledano stvari niso kak poseben “bav-bav”, še zdaleč pa niso tako enostavne, kot si to predstavlja povprečen laik, kaj šele ljudje, ki “mislijo, da elektrika pride iz vtičnice”
Za žmrkanje je kriva poraba energije in posledično preobremenitev omrežja. Polnjenje EV je porabnik.
To je oglasno sporočilo? Ali zna polnilnica tudi polniti le iz SE oz se prilagajati??
Prebivalci blikovskih naselij panično kupujejo kablovje in module za polnjenje svojih EV.
Ali sploh proizvedemo dovolj elektrike, da bi napajali 1,730.000 cestnih vozil kolikor znašajo transportne potrebe Slovenije, v kolikor jih zamenjamo v EV? Kolaps je na vidiku.
Če imam pravilne podatke gre takole. 1,7 mio vozil v sloveniji prevozi povprečno 36 km (uradni statistični podatek) ob povprečni porabi 18kwh/100 km pomeni da porabi vozilo 6,5 kwh na dan oziroma 2372 kwh na leto. Ob 1,7 mio vozil to pomeni dobre 4 milijarde kwh na leto. Recimo povprečna letna proizvodnja elektrike JEK je 5,7 milijarde kwh na leto (pa kolikor vem ne dela s polno močjo), katera zagotavlja 20-25 % porabljene energije v Sloveniji (ostalo so TEŠ, hidro,…). Zato odgovor na tvoje vprašanje ali bi lahko sploh proizvedli toliko energije je da, brez problema bi jo.
Torej… ravnokar si napisal, da bi potrebovali praktično še eno jedrsko elektrarno Krško zato, da bi zadovoljili potrebe po polnenju slovenskega EV voznega parka 😊
Ne, rabil bi povečat zmogljivost JEK na ene 80% in bi bilo zadosti za cca 1 miolion avtov v Sloveniji. Ja za vse bi pa bilo potrebno še kaj več. V letiu 2024 smo samo iz sončnih elektrarn naredili eno milijardo kwh (torej zadosti za 25% vsega prometa v sloveniji). Nauk je samo eden, investirajte v SE in to čim prej, pa ne računajte kdaj se vam povrne, ker steošek je praktično drobiž, JEK ne bo zviševal svojih zmogljivosti.
😁, kako si pa to predstavljaš? In to kar za 80%!! Da porinejo v reaktor malo več radioaktivnih palc, al kako? Moč JE Krško je okrog 690-700 MW in če z ničemer drugim (kar je seveda bedarija) ni omejena, je omejena s pretokom Save… oziroma, s sposobnostjo hlajenja elektrarne.
Sončne elektrarne so pa zaradi narave njihovega delovanja, v omrežju prej motnja kot pa kaj drugega! To “popravit” je sicer zelo enostavno, žal pa v tem trenutku precej drago…. Še sploh, če jih v omrežju želimo imet kot konkreten sestavni del sistemskih proizvodnih zmogljivosti električne energije! “Zdravilu” se reče pa hranilniki energije ali po domače, baterije! Kako božjastno velike kapacitete na državni ravni bi za to potrebovali pa raje niti ne ugibam
Koliko je meni znano, JEK deluje v najbolj optimalnih zmogljivostih. Nabijanje na polno pomeni pogostejše izklope/remonte, več okvar, krajša življenjska doba, …
Podobno kot avto. Če ga boš žgal na polno v drikaškem stilu, bo prej za na odpad.
SE veljajo za najmanj zanseljiv in neenakomeren vir. Koliko je koristi, je po drugi strani breme za omrežje.
Skoraj nujno bi SE morale imeti še hranilnike nenergije. Takšen sistem vzpodbujajo v Avstriji. Suvencionirajo predvsem v baterije. Tudi sistem obračunavanja imajo v to smer.
Saj tudi pri nas ne moreš več postavit nove SE na domači strehi brez hranilnika zraven. Tudi lastniki obstoječih jih dodajajo in prav tako nastajajo večji parki z baterijskimi zalogovniki. Tako, da gre sistem definitivno v to smer.
Sistem MORA iti v to smer, žal pa to celo stvar konkretno podraži…
V bistvu bi SE (zraven hranilnikov) morale biti povezane v enotni sistem nadziranja proizvodnje, Enako kot se nadzira proizvodnjo v velikih sistemih (TEŠ, NEK, hidro, …). S tem bi se močno zmanjšale težave, ki jih povzroča omrežju. Seveda bi se tudi podaljšala amortizacijksa doba in smiselnost naložbe.
SE imajo tudi veliko prednost: zaradi razpršenosti se zmanjšuje potreba po zmogljivih daljnovodih.
Kratkoročno je najlažje težave reševat z SE, od dokumentacije do priklopa v nekaj tednih. Ampak je slab izkoristek, kljub temu da ni potrebno kupovat vira energenta.
Jederska energija je daleč najcenejši vir proizvodnje, še dolgo ne bo imel konkurence.
Lej, tud k smo internet začel dobivat, nismo imel vsi 500/500 optike, je tko? začelo se je z navadnimi 52k modemi, pol isdn, pol adsl na bakru.. ipd. enako bo z elektriko. Ni takoj treba napovedovat kolapsev in ne vem kako črnogledo kucat čez vse.
Primerjava z internetom se sliši zelo simpatično za populizem, ampak ni primerljivo.
Pri internetu ni bilo zaukazano popolnoma nobene direktive, da moramo biti vsi priklopljeni na točno določeni kabel, če se strinjaš ali pa ne. Kljub temu da ima optika najboljše zmogljivosti, je še veliko priklopov na koaksilaca in bakrene žice. Nič ni prepovedano. Vse je šlo po “naravni” poti napredka.
Sedaj pa imamo ukaze kako se bomo morali vozit.
Stalno neko paniko zganjaš, pa svet še vedno stoji.
Pred desetletji so tudi strašili, kaj bo, ko zmanjka nafte, pa sploh ni hudega glede dobavljivosti kot po kaki ceni je dosegljiva.