Audi Jeans
Audijeva trojka, ki je bila vrsto let najmanjši model znamke iz Ingolstadta, je vedno veljala za kolikor toliko dostopno vstopnico v svet prestižnih štirih krogov. Še posebej, če je šlo za kakšno še dovolj racionalno opcijo z začetka cenika, ki kupcev ni razburjala s pretiranimi doplačilnimi opcijami. Audijev Golf je tako vedno nagovarjal tisto skupino »stajliš« kupcev, ki se v širokem loku ogiba vhodnih vrat »plebejskega« H&M, rada pa se kiti z dizajnerskimi oblekicami iz italijanskih outlet butikov.
Po trivratni različici s precej prepričljivo konjenico pod motornim pokrovom, hipsterski limuzinski verziji ter petvratniku z menjalniško avtomatiko, je prišla na naš test še različica, ki bi znala najverjetneje najbolj ogreti povprečnega spodnjekaravanškega kupca Audijeve modelne serije 3 – Sportback z varčnim dizlom ter »ziheraškim« ročnim menjalnikom. Tako Audijeva trojka s petimi vrati (ki je sicer za dobrih 7 centimetrov daljša in ima tri centimetre in pol daljše medosje od trivratne) zagotavlja boljšo vsakodnevno uporabnost. Tu so še 1.6-litrski turbodizel za dovoljšnjo živahnost, tehnologija Clean Diesel za modno okoljevarstvenost in doplačilni opremski paket Comfort (ksenonizacija žarometov, avtomatizacija klime, elektrifikacija zunanjih ogledal, stabilizacija desnega voznikovega komolca, …) za še zadovoljivo komfortnost. Štirje bleščeči krogci na maski vozila pa za tolažbo, da kljub dokaj ambiciozno postavljeni ceni še vedno manjka nekaj povsem samoumevnih dodatkov, ki jih je sicer moč najti med serijsko opremo pri dvakrat cenejših avtomobilih – pa najsi gre za povezavo Bluetooth, priključek USB, tempomat, volansko radijsko upravljanje ali pa celo za tolikšno samoumevnost, kot je osvetlitev kozmetičnih ogledalc.
Čar etikete
A je pri tako zvanih premijskih produktih razpravljanje o racionalizmu vsaj toliko smiselno, kot prepričevanje povprečnega bralca Slovenskih novic, da kemični repi ne obstajajo. Efekt renomirane etikete, pa naj bo le-ta prišita na Versacejevo bombažno majico za 150 evrov, katero sešije delavec v Kambodži, ki zasluži 58 evrov mesečno, ali pa prilepljena na preoblečenega Golfa, pač zbuja pri večini novodobnih kupcev popolnoma iracionalne vzgibe.
A so se pri novem Audiju A3, ki je na trgu že dobri dve leti, inženirji v Ingolstadtu zelo dobro potrudili zakriti vse sledi s »plebejskimi« bratranci, kar je ugotavljal že Peter v testu Sportbacka. Kljub temu, da Audijeva trojka sloni na koncernski modularni platformi MQB, pa deluje kot celota dovolj unikatno in samosvoje. Ter hkrati tudi tolikanj všečno, da se prične denarnica v Audijevem salonu kar sama od sebe odpirati. Nenazadnje se lahko pohvali s skorajda popolno ergonomsko notranjostjo, pri čemer si poseben slavospev zasluži intuitivna upravljalna enota MMI, ki je bistveno bolj uporabna od vseh novodobnih zaslonov na dotik. Omeniti pa je potrebno še PVC imitacijo aluminijastih zaključkov, ki deluje tako dodelano, da je še plastični kirurg Planinšek ne bi mogel bolje ustvariti.
Kljub temu se še najdejo še vedno nekatere (manjše) zamere – predolg gib stopalke sklopke, malce premajhna zunanja ogledala, za odtenek preveč nazaj pomaknjena stikala za stekla pri vozniku ter prekratek snop zasenčenih ksenonskih žarometov.
Audijev pret-a-porter
Marsikdo zna dandanes pripomniti, da deluje premijska Audijeva trojka, v kateri se ne vrti vsaj 150 »konjičev«, kot kapučino brez kofeina – nič kaj poživljajoče. Vendar pa je potrebno brž priznati, da glavnina potencialnih (slovenskih) kupcev pogleduje več ali manj k bolj »konfekcijskim« (beri: šibkejšim) motornim različicam – in sicer k točno takšni, kot je bila na tokratnem testu. Tudi zaradi tega, ker je le-ta skorajda štiri evrske tisočake cenejša od močnejše 2.0 turbodizelske različice s 110 kilovati.
Sodobni 1.6-litrski TDI lahke gradnje, z marketinško leporečno označbo Clean Diesel, se sicer ponaša z emisijskim standardom Euro6, izpustom CO2 pod 100 g/km ter normno porabo zgolj 3,8 l/100km. A je omenjeno porabo moč doseči zgolj na … Audijevem testnem poligonu. V realnosti je potrebno računati na vsaj 2 litra višjo porabo. Sicer pri Audiju ponujajo še varčnejšo verzijo Ultra, ki se zna zadovoljiti z zgolj 3,2 litri črnega zlata na sto kilometrov, kar so Audijevci dosegli z izboljšanim prestavnim razmerjem, dodatno nastavitvijo podvozja ter zvišanjem vbrizgalnega tlaka (za 200 barov). A je omenjena opcija 600 evrov dražja od tokrat testirane – razlika, ki se izplača po dobrih 80.000 prevoženih kilometrih.
Kljub okoljevarstvenemu predznaku omenjene motorizacije (Clean Diesel), pa dokaj dobro zvočno zadušen agregat, ki je sparjen z natančnim in hitrim šeststopenjskim menjalnikom, ne deluje podhranjeno. In tudi v vrtljajnih nižavah ni pretirano anemičen. Le med daljšimi avtocestnimi vzponi prične opozarjati, da konjenica pod motornim pokrovom ni ravno prekomerno razmnožena.
»Dekavc«, ki je sicer postal svetovni avto leta 2014, se hkrati ponaša z izvrstnimi voznimi lastnostmi (pri čemer zgolj grobo pretiravanje vodi v rahlo podkrmarjenje) ter dovolj komunikativnim volanskim mehanizmom. Vseskozi ostaja »ziheraško« predvidljiv, a nikdar tolikanj igriv, kot zadenjsko gnan konkurent iz Münchenskih kovačnic.
Chanometer
Audijeva trojka z začetka cenika, okrancljana z ne preveč famoznimi 16-palčnimi (doplačilnimi!) aluminijastimi platišči ter nič kaj premijskim belim (nekovinskim) karoserijskim odtenkom, sicer deluje ob bežnem ogledu rahlo »konfekcijsko«. A zna še vedno ohranjati dovoljšnjo esenco prestižnosti, da jo lahko brez težav parkiramo tudi pred butikom Louisa Vuittona. In že zgolj zaradi tega bo tudi tovrstna opcija, pa čeprav se pod motornim pokrovom vrti ena od osnovnih motorizacij, precej zaželena med potencialnimi kupci – še posebej, ker jim za omenjeni kanček luksuza ni potrebno zapraviti celega premoženja.
Več o Audiju A3 Sportback pa na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
18 komentarjev za "Premijska konfekcija"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Rad bi videl povprečnega kupca Audijeve trojke, ki je namenil kakšnih 30 evrskih tisočakov za svoj novi avto, kako že prvi teden po nakupu jeklenega lepotca “šari” z orodjem pri žarometih, da bi nastavil višino snopa le teh :-))) Dejstvo je, da je (bila) SERIJSKA nastavitev snopa prenizka (že drugič opaženo pri novi A3, kar sem tudi že omenil zgoraj), za kar bi lahko poskrbel že sam proizvajalec! Btw, omenjeno dolžino snopa sem v dnevih testiranja istočasno primerjal še z dvema avtomobiloma s ksenonskimi žarometi. Še podobno opažanje lastnika vozila: http://www.motor-talk.de/forum/fahrbahnausleuchtung-reichweite-intensitaet-mit-xenon-plus-nur-befriedigend-t4448472.html
sveda ima, tako audi in vsak ksenon možnost nastaviti izhodiščno lego, bla bla novinarčki, pojma nimate o avtih in mehaniki; Mercedes ima zadaj za sedežem prostorček za karte, ni plastika na zunanji strani, samo na notranji je dodatno ojačan; Lahko pridete pogledat.
Seveda ima, vsak ima in po eni strani zelo dvomim, da audi ne bi znal nastavit enih bogih luči
Navodilo za navadne smrtnike se glasi, da se višina snopa sama nastavi ob vsakem zagonu motorja. Kolikor vem, se da vsakemu normalnemu vozilu s ksenonom z primernim orodjem nastavit izhodiščno lego ksenonskih žarometov. Če pa tega Audi res nima..potem bo potrebno fizično s kladivom poklepati nosilce žarometa!
ps.: kolikor se spomnim ima tudi mercedes C na hrbtni strani sedežev plastiko meni osebno grdo