Dobrih deset let, približno štiri leta od predstavitve njegove druge generacije in več milijonov prodanih Qashqaijev kasneje opažam, da je prvotna edinstvenost modela nekako zvodenela. Qashqai kot koncept avta v poplavi cestnih terencev in križancev ni danes v ničemer zares edinstven ali samosvoj. Če je bil v prvi generaciji še bolj križanec, se je v drugi generaciji prelevil bolj v terenca. No, nanj spominja predvsem z merskimi razmerji karoserije, nekaj večjo oddaljenostjo od tal, s tehničnega stališča pa še z opcijo štirikolesnega pogona. A očitno je vse to točno tisto, po čemer trg hlasta in zaradi česar gre še vedno, ali pa morda celo vse bolje, v promet. Po mojem ga tudi ni posameznika, ki Qashqaia, takoj ko se nauči napisati njegovo ime, ne bi kar kupil ali ga vsaj umestil v ožji izbor za naslednji družinski srednje velik cestni terenec. Upoštevajoč izkušnjo s tokratnim, v številnih pogledih najboljšim, Qashqaijem tudi razumem zakaj. Istočasno pa ugotavljam, da njegova najvišja stopnička, vsaj zame, le ni povsem najboljša v čisto vseh pogledih. A več o tem malo kasneje.
Resnici na ljubo
V preizkušenem primerku je bilo vgrajeno res čisto vse, kar premore Qashqaijev cenik. V njem se je tako sukala gred najmočnejšega dizla 1.6 dCi. Ta sicer ni bil povezan s samodejnim menjanikom, a je bil skozi šeststopenjski ročni menjalnik pogon speljan na vsa štiri kolesa. Poleg najbogatejšega paketa opreme Tekna+ je bil naplnjen z edinimi še preostalimi tremi doplačljivimi postavkami. Posledično je bil testni Nissan Qashqai 1.6 dCi 4WD Tekna+ ocenjen na skoraj 35 evrskih tisočakov. Nedvomno veliko denarja, a resnici na ljubo tudi zares veliko avta z mnogimi odlikami in nekaj manjšimi (osebnimi) zamerami.
Nesmiselno
Medtem ko je zunaj družinskim članicam nežnejšega spola takoj »padla« v oči lepa modra barva karoserijskega laka, so mojo pozornost, ali bolje rečeno vihanje nosu, med vožnjo vzbudila 19-palčna nizkopresečna kolesa. Testni Qashqai se je namreč, predvidoma prav zaradi njih, vozil manj prijetno, kot sta se mi usidrala v spomin dva doslej vožena primerka z motorjema 1.2 DIG-T ter 1.6 DIG-T. Pri večjih hitrostih na cestah bolj »razgibane« podlage se je tako cel avto zibal opazneje, kot bi si želel. Podobno so se tudi med počasnejšo vožnjo kratke grbine zanesljiveje prenašale do zadnjic potnikov. Obe stanji se z obremenitvijo avta sicer malo izboljšata, a ne dosežeta ravni Qashqaijev z bolj »balonasto« obutvijo. Upoštevajoč še izpostavljenost oziroma ogroženost platišč na nižjepresečnih pnevmatikah na praske pri bočnem manevriranju in parkiranju ob robnikih, sam res ne vidim smisla v njihovi namestitvi na tovrsten koncept avta.
Druga bistvena zamera
Za črno usnjeno prevleko sedežev s posebnim, tako imenovanim 3D učinkom, se ima zahvaliti najbogatejšemu paketu opreme Tekna+. Črnina zaznamuje tudi preostali del kokpita, večina plastik v njem pa je izdelana iz na otip prijetnih materialov, ki tako zaokrožujejo dober vtis v notranjosti. Tekna+ primakne v Qashqaijevo ostrešje tudi panoramsko okno brez možnosti odpiranja in električno pomično senčilo. Sam že v osnovi tovrstnih »toplogrednih« ostrešij ne dojemam za posebej koristne, v Qashqaiju pa za dodatno nejevoljo poskrbi izrazit poseg njenega mehanizma v prostor za glave zadnjih potnikov. Pravzaprav je to, poleg opisanih koles, moja druga bistvena zamera avtomobilu, saj v predhodnih Qashqaijih, ki sta bila brez tega dodatka, težav z višinskim prostorom zadaj nisem opazil.
Škoda
Ob vse številnejših Qashqaijevih tekmecih, ki premorejo okoli 500 litrov osnovne prostornine prtljažnika, je Nissanova 430-litrska luknja med manjšimi in istočasno tudi med nižjimi. Nekaj višinskih centimetrov je skritih pod dvodelno polico, a slednje žal ni moč v celoti namestiti v dno prtljažnika, temveč je treba vsaj eno polovico odložiti nekam drugam v avto. Dopuščam sicer možnost, da sem samo jaz tako neiznajdljiv, a več kot »zadnje« polovice, pa še to samo bolj na silo, preprosto nisem uspel stlačiti v dno prtljažnika. Škoda.
Najmočnejši dizel
Vrh Qashqaijeve dizelske ponudbe predstavlja 1,6-litrski dCi s 130 »konji«. Zakaj točno ne ponujajo tudi dvolitrskega dCi-ja, mi ni jasno, a močno dvomim, da je razlog tehnične narave, saj je nameščen v sorodnem X-Trailu. Neodvisno od tega lahko najmočnejšega dizla v Qashqaiju samo pohvalim. Motorček prepriča z dobro prožnostjo, kultiviranim tekom in načeloma tudi zadostno zalogo moči. Že res, da ga od presežka moči ali navora ravno ne razganja, a da bi v katerikoli vozni okoliščini poročal o podhranjenosti, bi bilo nesramno pretiravanje. Me je pa štirivaljnik zelo pozitivno presenetil z za ta tip avtomobila zelo ugodno porabo. Dobrih šest litrov plinskega olja »na sto« je za takšen avto dober dosežek, skrbnejša vožnja pa z lahkoto spusti žejo tudi na raven s številko pet na levi strani decimalne vejice. Enako se tudi dobro preračunan šeststopenjski ročni menjalnik s kratkimi, natančnimi in lahkotnimi gibi izkaže kot voznikovi desni roki prijazen partner.
Od nosa do zadka
Če povzamem zapisano bi lahko rekel, da me je najboljši Qashqai, daleč najbolj prepričal z elementom, vgrajenim v njegovem nosu – motorjem 1.6 dCi. Zelo zadovoljen sem bil tudi na prednjih sedežih, okoli katerih je prostora v vse smeri dovolj, za moje dobro počutje pa je dodatno poskrbela dobra vsesplošna ergonomija in praviloma kakovostni materiali. V sredini avta je zmotil izdaten poseg panoramskega okna v višinsko odmerjen prostor za glave, povsem v zadku pa za ta razred danes tudi že podpovprečno prostoren prtljažnik. Nos sem vihal tudi nad izbiro koles, ki so negativno vplivala na udobje v vožnji. Če bi vsaj ugodno vplivale na vozno dinamiko … poleg tega pa govorimo o cestnem terencu, kjer je, vsaj zame, vozna dinamika bolj na repu želja in pričakovanj. Tako sem bil s stališča udobja v vožnji v tokratnem primerku med vsemi preizkušenimi Qashqaiji najmanj navdušen. In kadar sem v nekem avtu razočaran nad udobjem v vožnji, se redko najde stvar, ki bi me lahko v tem istem avtu navdušila. No, priznati moram, da je njegovi motorizaciji 1.6 dCi uspelo narediti točno to.
Naj ja in naj ne
Pod črto še vedno mislim, da je Qashqai sicer zelo kompetenten izdelek, a mu sveži tekmeci že pošteno dihajo za vrat. Pravzaprav so ga nekateri na določenih področjih že prehiteli. Posledično moj nasvet vsem, ki razmišljate o naj, naj Qashqaiju. Naj dizla vsekakor toplo priporočam, naj opreme pa niti ne. Slednja poleg dviga cene v višave primakne tudi nekatere dodatke, ki zelo suverenemu, a v mojih očeh nič več najboljšemu, srednje velikemu cestnemu terencu na določenih področjih oslabijo suverenost nastopa.
Besedilo in fotografija: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
43 komentarjev za "Včasih edinstven"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
A se sam men zdi al na sprednji in zadnji osi ni ista firma pnevmatik?
tudi jaz imam qq letnik 2015. se solidno vozi za suv obliko. notranjost je klasično zadržana, enako pri novem, , ampak mi to ustreza. no, volan je sedaj lepši in prijetnejši debelejši.
menjalnik? slab, verjetno ni izboljšav.
spodnja tesnila pri vratih? naporna.
19″ zgledajo fajn, na katerem avtu pa ne 🙂 vožnja z njimi mi pa ni neudobna (zimske 16″ za primerjavo).
sončna streha vzame nekaj višine, ampak pri 1.89 spredaj še ni panike. zadaj še tudi gre.
1.6 bencinar zna biti solidno varčen, vendar če zbujaš vse konjičke hitro pije povprečje nad 8 litrov.
Jaz imam qq 1,2 dig pred tem sem imel 1,5dci in je razlika v porabi pri normalni vožnji samo dober liter, menjalnik je meni zelo dober z malo daljšimi hodi kar mi ustreza, oprema je 360 to pomeni, da ima praktično vse, s sončno streho in 18″ platišči , kar doda svoje predvsem na izgledu, razen usnjejih ogrevanih sedežev, kar pa niti ne bi želel imeti, nihče pa se še ni pritoževal nad udobjem ali , da bi imel premalo prostora za glavo ne zadaj in ne spredaj, res pa se še ni vozil kakšen dvometraš z mano. Ni pa kakšnih velikih razlik z najnovejšim modelom, edino kar bi imel od novega je spodaj odrezan volan, vse ostalo pa je praktično enako kot pri mojem, z malenkostnimi popravki na lučeh in maski spredaj, malo tudi zadaj.
razlika v porabi samo dober liter na gor ali na dol, za kater motor? iz napisanega nič ne vemo
Mislil sem , da se razumemo 1.2dig je bencinski motor 1,5dci pa je dizel , torej sedanji bencinar mi porabi dober liter več kot prejšnji dizel oba qq.
Vem kateri je bencin/dizel, nisem razbral kateri kuri več. Se pravi je boljše vzeti dizla z navorom kot pa v kali zatrtega bencinca, podprtega s turbino.
Jaz sem se odločil za bencinarja in mi ni žal, tisti liter višja poraba je zanemarljiva, razen če delaš 30k km na leto, pelješ se bolje v bencinarju pri navoru skoraj ne opaziš razlike, razen če avto polno obremenjuješ, ravno danes sem testiral Kadjarja 1,5dci enak motor je tudi v qq , ker sem bil slučajno v mojem salonu in ga nikakor ne bi zamenjal za svojega 1,2 dig. Je pa vse odvisno od načina vožnje in uporabe , jaz se večinoma vozima sam ali največ dva torej z ženo, nekdo , ki ima večjo družino z že velikimi otroci pa bi mogoče razmišljal drugače.
Turbo bencinar je veliko bolj prijeten za vozit. Dizel ima turbo luknjo in če voziš pri nizkih obratih in prestavljaš zgodaj vedno naletiš na turbo luknji. Pri bencinarju tega ni, ker vleče od 1000 do 6000 obratov enkomerno. Dizel ima navor samo na enem delu obratov in takrat bolj cukne, vendar če ne prestaviš hitro izgubi moč. Zato je bencinar s turbom veliko bolj prijeten za vozit..
Imam qashqaija letnik 2015 in sem preizkušal res vse suve v tem razredu in ravno v udobju in počutju med vožnjo nisem našel boljšega, so pa mnenja seveda lahko različna , prodajne številke pa povedo svoje , tudi v letu 2017 je bil qashqai kot ves čas odkar se je pojavil na trgu, najbolje prodajan suv v EU in mislim ,da tudi nasploh v svetu. Tako pač je, pa je to komu všeč ali pa ne, prodajne številke povedo vse. Vsi proizvajalci se trudijo narediti najbolje prodajan avto vsaj v svojem razredu, zaenkrat qashqaija še ni uspelo nikomur prehiteti.
to lahko potrdim, edino mogoče kadjar mi je bil glede tega bolj všeč..
Zato sva ga z ženo izbrala, ker je še bolj udoben, kako je z prenovo pa ne vem.
osnovne zadeve že ima ali so za nissan še vedno znanstvena fantastika?
kaj pa so za tebe osnovne zadeve?
recimo aktivni tempomat
to niti slučajno ni osnovna zadeva.. drugače pa ima ja..
Kaj je osnovno je stvar pogleda, pri meni je to radarski tempomat in avtomatik. In za nissan je bil radar še pred kratkim ZF, medtem ko vw to tlači v praktično vse golfe in passate.
Na radarski tempomat letijo številne kritike , kar si lahko preberete na različnih net. straneh , nekateri ga celo navajajo kot nevarnega v določenih situacijah tako , da to ni nobena pomankljivost za tiste, ki ga pač nimajo. VW res to daje v večino modelov ,na drugi strani pa je pri VW potrebno mastno doplačevati za različne druge dodatke, ki so marsikje že oprema v srednjih paketih vozila kot npr.. navigacija in še marsikaj drugega …. …
Za doplačilo.
kaj je za doplačilo? pri golfu in passatu serijsko od comfortline dalje, kar pomeni praktično vse prodane.
Zato pa pri polotu ni tega niti v paketu highline, celo niti park senzorjev.
pri veliko dražjem qashqaiju ga pred par meseci nisi mogel dobit niti za doplačilo, pri še dražjem xtrailu pa ga še vedno ni. in v renaultovih derivatih tudi ne.
ok tebi je radarski tempomat must have, ampak nasplošno vw ni ravno biser glede opreme. Gledam informativno passate za 50k eur, 240KM dizel, z raznimi titulami v naslovu oglasa kaj vse ima – in še vedno so sedeži polelektrični, zame je pa must have električni sedež z memory funkcijo. Japonci/korejci/francozi to dobijo z najzmoglivejšo mašino že 15k nazaj recimo brez doplačila.
kaj rabš elektro sedeže? a se med vožnjo igraš in premikaš gor dol?
Če sta dva šoferja in ima vsak svoje nastavitve, memoriraš jih in ne rabiš vsakokrat na novo nastavljat, simple is that. Žal je to večinoma vezano na usnjene sedeže, gretje in najvišje pakete opreme, zato tega odličnega pripomočka še nisem imel, pa bi veliko raje kot navi in še kakšno navlako.
Pri Qashqajevem prtljažniku je meni všeč, da je precej širok. Nizkoprofilne gume na takih avtomobilih ao pa res kr neki. Saj za pogledat so, to je pa tud vse.