A vzporednic ne vlečem samo pri lepo tekočih in zapeljivih zunanjih potezah avta. Všečna je tudi potniška kabina. Tudi tam se je oglatost umaknila eleganci ravno prav napetih krivulj in okroglin. K sreči se snovalci niso ustavili pri lepem oblikovanju, ampak so njeno všečnost podprli tudi s prepričljivim paketom tehnike. Izkaže se, da je treba res dlakocepiti, če mu hoče človek najti kakšen omembe vreden minus.
(Zaenkrat) skromno
Pravzaprav mu v času pisanja tega članka še najbolj zamerim skromno motorno paleto. Mercedes-Benz razreda E je namreč v času pisanja tega zapisa v Sloveniji na voljo s samo tremi motorizacijami. Kot E 200, kot E 220 d in kot E 350 d. Da o ročnih menjalnikih ni ne duha ne sluha, mu niti ne štejem za slabo, saj so prav vsi serijsko sparjeni z najnovejšo in dobro delujočo 9-stopenjsko avtomatiko, ki sem jo imel priložnost preizkusiti tudi v nedavno osveženem CLS 220 d. Kot takrat me je 9G-Tronic tudi tokrat prepričal z mehkimi menjavanji prestav in kultiviranostjo delovanja, ki se spogleduje z uglajenostjo fantastičnih avtomatikov z juga Bavarske. Všeč mi je, da končno omogoča tudi zares ročno poseganje v izbiro prestav. Enako kot v CLS-u tudi tokrat dodatni prestavi, v primerjavi s 7G-Tronicom, zagotavljata na eni strani dodatno suverenost pri speljevanju ter na drugi omejevanje motornih vrtljajev pri avtocestnem goltanju kilometrov, ki se pod črto odraža v suverenosti in ugodni porabi goriva.
2,6 milijarde evrov
Navkljub zelo dobro poznani oznaki 220 d, se v nosu novega razreda E v resnici vrti popolnoma nov agregat. Slednjemu je s štirivaljnikom v CLS-u ali le nekaj mesecev nazaj testiranemu razredu C-T 220 d skupno samo še število valjev in tip goriva, vse ostalo pa je popolnoma novo. Tako je, Nemci so že zdavnaj amortizirani 2,1-litrski štirivaljnik končno upokojili in na njegovo mesto postavili čisto novi dvolitrski štirivaljnik z interno oznako OM 654.
… vse ostalo je popolnoma novo.
V njegov razvoj naj bi vložili kar 2,6 milijarde evrov, a strahotnost tega zneska nekoliko omili dejstvo, da gre pri njem pravzaprav za motor, zasnovan s konceptom modularne gradnje v mislih. To pomeni, da so si zamislili sestavljanje osnovnega pollitrskega valja v 3-, 4-, 6- in najbrž tudi 8-valjne motorje. Sem pri tem edini ali spominja opisani koncept gradnje motorja še koga drugega na BMW-jevo zadnjo generacijo motorjev s »popolnim valjem«?
Jaz bi, a drugi ne bodo
Kakorkoli že: pogonski sklop, tudi po zaslugi skoraj 200 »konjev« moči in kar 400 njutnmetrov navora, nedvomno prepriča. Sam bi si sicer želel v avtomobilu, kot je razred E, kakšen žlahten šestvaljnik, a morda sem tudi tu edini. Nobenega dvoma ni, da bo glavnina prodanih razredov E v Evropi opremljena s točno tem motorjem in proti temu ne morem narediti popolnoma ničesar.
Air Body Control
Žal ne morem komentirati, kako se obnaša novinec na cesti s serijskim vzmetenjem, saj je bil testni založen z doplačilnim zračnim vzmetenjem Air Body Control (2.596 €). Hvale vredno je prvovrstno udobje vožnje in suverenost prestrezanja vseh oblik nepravilnosti v cestni podlagi v nastavitvi Comfort. Že res, da pozna še opciji Sport in Sport+, a eleganci in nenapornemu značaju razreda E veliko bolje pristoji udobnost ter nenapornost vožnje kot manj udobna »športnost«. Sam sem ravno zaradi tega, kot že v mnogih podobnih avtomobilih doslej, tudi tokrat praktično cel preizkus odpeljal v nastavitvi Comfort.
Duhamornost črnine
Kot v karavanu C-T 220 d nekaj mesecev nazaj, me je tudi v testnem E-ju v zmotila duhamorna in hladna kombinacija obilice črnine s kontrastom kroma ter brušenega aluminija v kabini. Mislim, da bi se ravno prav zaobljenemu oblikovanju lepše podal kakšen svetel odtenek. Sam bi se recimo veliko bolje počutil obdan z usnjem v kakšnem bež odtenku, združenim z rjavo armaturno ploščo in vložki iz žlahtnega lesa.
Glede na skoraj petmetrsko dolžino avta in zajetno medosno razdaljo je povsem pričakovano v kabini, tako spredaj kot tudi zadaj, veliko vzdolžnega prostora za vsakogar. Zadaj je z umaknjeno strešno oblogo dobro poskrbljeno tudi za glave potnikov. Zdaj že skoraj pregovorno zajeten je tudi osnovni prtljažnik, ki je s 540 litri med podobnimi tekmeci med največjimi. A očitno so Mercedesovi inženirji pri zagotavljanju te »litraže« v konstrukciji avta naleteli na nekatere omejitve. Dno prtljažnika namreč ni več popolnoma ravno, temveč njegovo uporabnost omejuje grbina v sprednjem delu. Ta sicer ni tako izdatna kot recimo v novem Jaguarju XF-u, a je tam in zna motiti.
Končno
Še pomnite, ko sem rekel, da ga danes praktično ni več avta, ki bi ga lahko priporočil lastnikom njegovega neposrednega predhodnika? No, Mercedes-Benz E 220 d tipa W213 je eden takšnih redkih posebnežev. Morda je lahko želja po zamenjavi lastnikov osveženega E-ja W212 nekaj manjša. Navsezadnje so Nemci kar uspešno omilili zmedo modela izpred prenove. Zato pa vsem lastnikom poudarjeno oglatih W212 izpred osvežitve modela, če le razmišljajo o nadgradnji, toplo priporočam menjavo. Novinec je namreč končno spet tisti pravi, elegantni Mercedes-Benz, za kar lahko fantom v Stuttgartu le iskreno čestitam!
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Vrnitev elegance"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Lep je. Sam me je že w212 z klasičnim podvozjem razočaral v udoblju, da o Avangard zablodi sploh ne govorimo. Ostale pa je razočarala zanesljivost ARIMATIC podvozja. Bomo videli kaj bo rekel 100.000 km test. Mislim da bom naslednjega rajši kupil w222.
Lep mercedes, škoda edino, da nima “nišana”, kot so jih imeli mercedesi včasih….
Kapo dol, fantastičen avto!
To bi mene melo…
Saj je lahko 2.0 V6